Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice je na javnem pričanju pred neodvisno komisijo priznala, da ZDA niso bile dovolj pripravljene na naraščajočo teroristično grožnjo, ki se je krepila v zadnjih 20 letih. Riceova je ob tem poudarila, da napadov ne bi moglo nič preprečiti. Odločno je tudi zagovarjala predsednika Georgea Busha in poudarila njegovo odločenost za izkoreninjenje mednarodnega terorizma pred napadi 11. septembra.
Busha opozarjali na Al Kaido
Busha so po besedah Riceove pred terorističnimi napadi 11. septembra več kot 40-krat seznanili z nevarnostjo teroristične mreže Al Kaida. Predsednik ZDA je po besedah sekretarke za varnost poznal grožnjo in je vedel, kaj pomeni. Prva nova politična direktiva Busheve administracije, ki je bila izdana 4. septembra, pa se je ukvarjala z Al Kaido in ne z Rusijo, raketnim ščitom ali Irakom, je dodala Riceova. "Cilj je bil uničenje mreže Al Kaida," je poudarila.
ZDA načrtovale vojni v Iraku kmalu po napadu na WTC?
Clarke med drugim trdi, da se je vrh administracije takoj po 11. septembru začel zanimati za možnost napada na Irak, čeprav so dokazi govorili, da je kriva Al Kaida. Clarke pravi, da je vojna proti Iraku po nepotrebnem preusmerila vire za vojno proti terorizmu in poslabšala možnosti za zmago proti Al Kaidi, kakor tudi odnose z zavezniki. Condoleezza Rice bo to zanikala, kakor tudi Clarkeove trditve, da ni upoštevala njegovih opozoril.
Namigi tajnih služb premalo točni
Riceova je poudarila, da bi lahko, če sploh, napade preprečili le z boljšimi informacijami o terorističnih grožnjah znotraj ZDA. Vendar so bili namigi tajnih služb po njenih besedah premalo natančni.
Riceova je komisiji pojasnila, kaj vse je administracija storila pred napadi, da bi zavarovala Američane, in odgovarja na nekatere obtožbe nekdanjega protiterorističnega koordinatorja Bele hiše Richarda Clarkea. Ta je svoji knjigi "Proti vsem sovražnikom" zatrdil, da za Bushevo administracijo pred 11. septembrom terorizem ni bil prednostna naloga in da je vojna proti Iraku škodila vojni proti terorizmu.
Republikanski člani komisije so Riceovi skušali olajšati nastop in spremeniti način dela tako, da bi po njenem 20-minutnem uvodnem nagovoru, vsak član komisije dobil na voljo le 10 minut za vprašanja. Demokrati so se temu odločno uprli, saj menijo, da so administraciji doslej že dovolj popuščali. Riceova bo tako morala prestati podrobna vprašanja po enega republikanskega in demokratskega člana komisije ter podvprašanja vseh ostalih, ki se bodo želeli priključiti.
Njeno pričanje bo pomembno, vendar ne bo zadnje, saj se bodo prihodnji teden pred komisijo zvrstili pravosodni minister John Ashcroft, ki bo moral odgovoriti na obtožbe, da je zmanjšal proračun za protiterorizem v svojem ministrstvu, ter direktor FBI Robert Mueller, ki pa mu ne morejo očitati ničesar, saj je postal šef zvezne policije tik pred napadi. Zaslišana bosta tudi pravosodna ministrica pri Clintonu Janet Reno in nekdanji direktor FBI Louis Freeh, ki ga Clarke ostro kritizira kot nesposobnega samovšečneža, ki se je raje spopadal s Clintonom, kot pa opravljal svoje delo.
