Spletna stran Wikileaks, katere poslanstvo je razkrivanje tajnih dokumentov, se je dokopala do obsežne dokumentacije, ki naj bi razkrivala korespondenco med ZDA in njenimi ambasadami po svetu. Ker je bila stran danes tarča hekerjev 250.000 tajnih ameriških diplomatskih depeš še ni objavila. Kljub temu pa je pet časnikov, ki jim je Wikileaks še pred napadom hekerjev posredoval depeše, že objavilo nekatere podrobnosti.
Kot navaja New York Times, nobeden od 251.287 objavljenih dokumentov ni nosil oznake "strogo zaupno". Objavljeni dokumenti sicer razkrivajo komunikacijo med ambasadami in konzulati v več kot 270 državah ter State Departmentom v Washingtonu.
Kljub temu da gre pri večini objavljenih dokumentov za rutinske depeše, pa bi lahko bile podrobnosti nekaterih depeš precej neprijetne. Gre za zapise zadnjih treh let, iz njih pa naj bi bil viden način pogajanja ameriških ambasad po celem svetu, jasne ocene jedrskih in terorističnih groženj ter odkriti pogledi na tuje voditelje. Der Spiegel tako navaja, da naj bi v depešah ameriški diplomati afganistanskega predsednika Hamida Karzaja opisovali kot nekoga s "šibko osebnostjo", ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pa kot "neodločneža". Nemška kanclerka Angela Merkel je v depešah opisana kot "ne preveč kreativna", ruski premier Vladimir Putin pa kot "alfa samec".
V dokumentih tudi Slovenija
In med številnimi odkritji se je znašel tudi odnos ZDA do naše države, in sicer v povezavi z Guantanamom. Ameriški diplomati so številnim državam ponujali določene kupčije v zameno za to, da bi sprejele zapornike iz Guantanama. Na Slovenijo so pritisnili tako, da so naši državi dejali, da mora v zameno za srečanje s predsednikom Obamo, vzeti zapornika. Bolj materialno ponudbo je dobila otoška država Kiribati, ki bi v zameno za kitajske muslimanske zapornike dobila spodbudo, vredno na milijone dolarjev. Na Belgijo pa so Američani pritiskali tako, da so igrali na karto njenega ugleda. S tem ko bi Belgija pristala na to, da vzame več zapornikov iz Guantanama, bi si država v Evropi na poceni način pridobila dober ugled.
Že pred objavo celotne dokumentacije pa je med ameriško diplomacijo završalo. Dokumenti naj bi bili tako delikatni, da lahko občutno vplivajo na odnose ZDA s posameznimi državami. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je že obvestila ameriške predstavnike v tujini, da bodo dokumenti postali javni. "Najstrožje obsojamo neavtorizirana razkritja tajnih dokumentov in občutljivih informacij o nacionalni varnosti,“ so sporočili iz Bele hiše. "S tem, ko bo ukradene in tajne dokumente razkrili javnosti, Wikileaks ogroža ne le prizadevanje za človekove pravice, ampak tudi življenja in delo posameznikov,“ so dodali.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.