Po poročanju makedonske tiskovne agencije Makfax ZDA letno Makedoniji namenijo približno 10 milijonov dolarjev vredno vojaško pomoč. V torek je na dvodnevni obisk v Makedonijo prispela skupina ameriških pravnih strokovnjakov, ki naj bi uskladila tehnična nesoglasja, povezana z zahtevkom Washingtona, naj Makedonija z ZDA podpiše dvostranski sporazum o neizročanju ameriških državljanov, osumljenih vojnih zločinov oziroma zločinov proti človečnosti, Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC).
Med obiskom v Skopju bodo ameriški pravni strokovnjaki za dosego sporazuma poskušali odkriti praznine v mednarodnem pravu, statutu ICC in makedonski zakonodaji, po poročanju Makfaxa navaja makedonski lokalni časnik Utrinski Vestnik. Dodatno breme za sklenitev bilateralnega sporazuma predstavlja dejstvo, da je Makedonija že ratificirala sporazum o ustanovitvi ICC. Poleg tega tudi Evropska unija povečuje pritisk na kandidatke, naj se glede ICC pridružijo stališču EU, ki se zavzema za ICC.
Pritisk tudi na Hrvaško
Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović pa je potrdil, da je v ponedeljek z ameriškim veleposlanikom v Zagrebu govoril o težavah ukinitve vojaške pomoči Hrvaški, če ta z ZDA ne bo podpisala sporazuma o neizročanju ameriških državljanov ICC. Tudi hrvaška časnika Večerni list in Vjestnik sta danes navedla, da bi lahko Hrvaška ostala brez ameriške vojaške pomoči, če ne bo z ZDA podpisala bilateralnega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov ICC. Podlaga za takšno odločitev je po besedah Šimonovića ameriški zakon o zaščiti pripadnikov ameriških sil, po katerem bodo državam, ki z ZDA ne bodo podpisale sporazuma, odtegnili vojaško pomoč.
Slovenija še ni tarča ameriških pritiskov
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so danes povedali, da v zvezi s podpisom dvostranskega sporazuma o neizročanju ameriških vojakov ICC ni nič novega in da Ljubljana ni tarča ameriških pritiskov glede tega. Slovenija bo pri tem vprašanju spoštovala smernice Evropske unije, sprejete septembra lani, ko so zunanji ministri EU dorekli pogoje, pod katerimi države članice z ZDA lahko sklenejo sporazume glede ICC. Ministri so zavrnili ameriški predlog, ki zahteva imuniteto za vse državljane ZDA, ter sklenili, da lahko članice petnajsterice dogovor z Washingtonom sklenejo le ob upoštevanju treh temeljnih načel, ki se nanašajo na nekaznovanje, recipročnost in obseg s sporazumom zajetih oseb. Slovenija je ustanovna članica ICC, saj je Rimski statut ratificirala v skupini prvih 60 držav decembra 2001.
ZDA velika ovira Rimskemu statutu ICC
Rimski statut ICC je do 31. januarja 2003 ratificiralo 87 držav, podpisalo pa 139. Inavguracija je bila 11. marca v Haagu, kjer je tudi sedež sodišča, ki bo preganjalo posameznike, obtožene zločinov proti človeštvu, genocida, vojnih zločinov, kasneje pa tudi zločina agresije. Proračun za ICC v letošnjem letu bo znašal 30 milijonov dolarjev, sodišče pa naj bi začelo deliti pravico proti koncu leta. ICC bo pristojno za zločine, storjene po 1. juliju 2002, ko je začel veljati Rimski statut. Velika pomanjkljivost ICC je dejstvo, da mu nasprotujejo ZDA, ki so doslej podpisale že najmanj 17 bilateralnih sporazumov, po katerih države podpisnice ameriškim državljanom priznavajo imuniteto pred ICC oziroma obljubljajo, da jih ne bodo izročale v Haag.
