O tem, koliko vojakov je že na območju Perzijskega zaliva, Rumsfeld ni želel govoriti, menda pa naj bi bilo na tem območju trenutno okoli 150 tisoč ameriških in britanskih vojakov. Do konca meseca bi se lahko njihovo število povzpelo na več kot 200 tisoč.
V noči na petek so medtem v letalsko oporišče v Constanti na vzhodu Romunije, ki bi ga lahko uporabili v primeru vojne v Iraku, dopotovali prvi ameriški vojaki. Ameriški vojaki, katerih števila iz varnostnih razlogov niso navedli, so v vojaško oporišče Mihail Kogalniceanu dopotovali s petimi letali vrste hercules, v oporišču pa je pristalo tudi šest vojaških helikopterjev.
Egiptovski opozicijski časnik Al Vafd medtem poroča, da je ameriška vlada že sprejela odločitev glede začetka nove zalivske vojne. Kot še navaja časnik, ki se sklicuje na kuvajtske diplomatske vire, so priprave ameriških in britanskih vojakov na vojno v Iraku v Kuvajtu sklenjene, do napada pa naj bi prišlo "v nekaj dneh".
Berlusconi in Blair podpirata ZDA
Britanski premier Tony Blair je po srečanju z italijanskim kolegom Silviom Berlusconijem v Rimu zatrdil, da še vedno upa na mirno rešitev iraške krize, obenem pa je menil, da je vse odvisno od iraškega predsednika Sadama Huseina. Kot je dejal Blair, oba z Berlusconijem želita, da bi se razmere v Iraku in vprašanje orožja za množično uničevanje rešili v okviru ZN in na miren način. A vojni se ne moremo izogniti, razen če se bo Sadam Husein odločil za mirno razorožitev, je dodal Blair.
Podobno je menil tudi Berlusconi, ki je dejal, da še vedno obstaja možnost za mirno rešitev. Italijanski premier pa je priložnost izkoristil za kritiko najnovejših protivojnih protestov v Evropi. "Protesti so privedli do zelo nevarnega napačnega informiranja. Sadama Huseina so namreč predstavili kot poštenega muslimanskega voditelja. A to ni res," je menil Berlusconi.
Britanski zunanji minister Jack Straw pa je danes predstavil t.i. "moralne razloge" za vojno v Iraku. Naštel je vrsto hudih prekrškov, ki naj bi jih proti svojemu ljudstvu in proti sosednjim državam storil iraški predsednik Sadam Husein, ter poudaril, da mora biti Sadam razorožen, da bi tako zagotovili, da se takšni prekrški ne bodo ponavljali. Straw je ob tem obljubil, da bo Velika Britanija pomagala Iraku pri obnovi in zagotavljanju, da bodo dobički od nafte uporabljeni v javno dobro.
Turčija se še ni odločila
Američanom sicer nekaj težav povzroča dejstvo, da Turčija še vedno ni odobrila namestitve ameriških vojakov, ki bi sodelovali v napadu na Irak, na svojem ozemlju. Vendar pa je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld že v sredo dejal, da je tudi to težavo mogoče rešiti. Rumsfeld ni povedal kako, ameriški načrt "načrt B" pa naj bi predvideval, da bi ameriško pehoto iz kake druge države oziroma z ladij, ki so na območju, z letali prepeljali neposredno v severni del Iraka in tako obšli Turčijo.
Turški časnik Milliyet piše, da je predlog zakona, ki bi omogočil namestitev ameriških vojakov na turškem ozemlju za morebitno operacijo proti Iraku, "na vidiku". Kot navaja dnevnik, bodo predlog zakona Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, general James L. Jones, je v četrtek izdal ukaz o namestitvi radarskih letal awacs v Turčiji. V Turčijo bodo prva letala vrste awacs iz zavezniške baze v Geilenkirchnu v Nemčiji odšla v začetku prihodnjega tedna, s preleti nad turškim ozemljem pa bodo začela 27. februarja. Natančno koliko zavezniških awacsov bo izvajalo nadzor turškega neba in ozemlja še ni jasno. Predvidoma pa jih bo okrog šest od sicer skupaj 17, ki jih ima zavezništvo v lasti. Letala bodo nameščena v turški letalski bazi v mestu Konya. Nemčija napovedala evakuacijo iz Afganistana Nemčija, ki trenutno skupaj z Nizozemsko poveljuje mednarodnih varnostnih silam v Afganistanu (ISAF), namerava v primeru vojne v Iraku evakuirati svoje vojake iz Afganistana, je napovedal nemški obrambni minister Peter Struck. "Če bodo razmere v Kabulu v primeru vojne proti režimu v Bagdadu prenevarne, bo Nemčija zagotovo v roku enega tedna najprej z letali evakuirala civiliste, nato pa še vojake," je pojasnil minister.
