ZDA so pripravljene na enostransko vojaško akcijo proti Iraku, "če bo potrebna", da bi tako prisilili iraški režim k upoštevanju resolucij Združenih narodov, je dejal ameriški veleposlanik v Egiptu David Welch. Dodal je, da se pri tem ne bodo zatekli k Varnostnemu svetu ZN, ki bi z morebitno resolucijo odobril uporabo sile. Kljub temu pa je pojasnil, da ima njegova država "rajši kolektivno delo". Ameriški predsednik George Bush "še ni sprejel dokončne odločitve o napadu na Irak", je še dejal Welch.
ZDA bodo v primeru napada na Irak najverjetneje dobile podporo svojih zalivskih zaveznic, je po srečanju z bahrajnskim kraljem, šejkom Hamadom bin Isa Al Kalifo, v Manami dejal ameriški senator Joseph Lieberman. "Če je vojna v Iraku nujna in predvidevam, da je, potem bomo potrebovali sodelovanje vseh naših zaveznic v regiji," je dejal demokrat in morebitni predsedniški kandidat na volitvah leta 2004. Lieberman se je pred prihodom v Bahrajn srečal še s savdskim prestolonaslednikom, princem Abdulahom, in katarskim emirjem, šejkom Hamadom bin Kalifo al Tanijem.
Zalivske države sicer vztrajajo, da bi vsako vojaško operacijo proti Iraku moral odobriti varnostni svet, Lieberman pa na novinarski konferenci ni pojasnil, ali govori o podpori zalivskih držav ameriškemu napadu z ali brez takšne odobritve.
Več deset kilometrov severno od Maname je medtem proti ameriški vojni proti Iraku demonstriralo več sto ljudi. Med protestom, ki ga je bahrajnsko levičarsko gibanje pripravilo po tedenski petkovi molitvi, so demonstranti zažgali iraško in bahrajnsko zastavo ter transparente, na katerih je pisalo "Ne pripravam!" na vojno proti Iraku.
Turško sodelovanje Iraku odvisno od odločitev OZN
Vodilni turški vojaški in civilni predstavniki so se na zasedanju nacionalnega varnostnega sveta odločili, da si bodo pred odločitvijo o sodelovanju države v posegu v Iraku prizadevali za iskanje mirne rešitve iraške krize na podlagi mednarodnega prava in odločitev Združenih narodov. Turški nacionalni varnostni svet je to odločitev sprejel po "preučitvi pričakovanj Turčije, njenih dolgoročnih interesov in zadnjih dogodkov".
Predsednik vladajoče Stranke za pravico in razvoj (AKP) Recep Tayyip Erdogan je tudi dejal, da ni "barantanja" med ZDA in Turčijo. "Glede vojne se ne baranta," je dodal. Erdogan je že prej večkrat ponovil, da se njegova država glede morebitnega sodelovanja v vojni proti Iraku ne bo izjasnila brez resolucije Varnostnega sveta ZN.
Pomoč Turčije je ključnega pomena za ZDA ob morebitnem posegu v Iraku, vendar pa se Turčija boji, da bi to še dodatno poslabšalo njeno opešano gospodarstvo. Toda Ankara se želi najprej seznaniti s poročilom inšpektorjev o iraški oborožitvi. O ukrepih za zaščito turškega gospodarstva v primeru vojne v sosednjem Iraku sta se danes v Ankari s turškimi predstavniki pogovarjala namestnik ameriškega ministra za zakladnico John Taylor in ameriški državni podsekretar Marc Grossman.
Belgiji se zdi potrditev varnostnega sveta nujna
Belgijski zunanji minister Louis Michel pa izključuje možnost vojaške akcije proti Iraku brez nove resolucije in zahteva, da se pred odobritvijo takšne akcije preuči dokaze o domnevnih iraških kršitvah.
ZDA povečale stopnjo pripravljenosti mornarici
Pentagon je ukazal ameriški mornarici, naj pripravi dve letalonosilki in dve amfibijski ladji za morebitno akcijo proti Iraku, je povedal neimenovani visoki ameriški predstavnik. V skladu z ukazi, izrečenimi v zadnjih dveh dneh, mora namreč biti mornarica pripravljena poslati plovila v morja okoli Iraka v 96 urah po določenem datumu je še dejal isti vir, ki pa ni želel navesti nobenega datuma.
Pentagon je pred tem že sporočil, da je ameriška vojaška letalonosilka Truman, ki bo zamenjala letalonosilko George Washington, davi po petih dneh postanka izplula iz francoskega pristanišča Marseille proti Perzijskemu zalivu.
Truman je letalonosilka na jedrski pogon, ki ima na krovu 80 letal. Spremlja jo pet vojaških ladij, ki so opremljene z vodenimi raketami, dva rušilca in dve oskrbovalni ladji.
