Tujina

ZDA predstavile popravljeno resolucijo

Washington, 20. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

ZDA so Varnostnemu svetu predstavile tretji, za članice sprejemljivejši, osnutek resolucije o umiku mednarodnih sankcij proti Iraku. V popravljenem predlogu so okrepile vlogo Združenih narodov pri oblikovanju novih iraških oblasti, osnutek pa kljub temu še vedno predvideva vodilno vlogo ZDA in Velike Britanije.

Ameriški veleposlanik John Negroponte zatrjuje, da je to zadnji predlog nove resolucije
Ameriški veleposlanik John Negroponte zatrjuje, da je to zadnji predlog nove resolucije FOTO: Reuters

Tretji predlog resolucije je naletel na pozitivne odzive v Varnostnem svetu (VS), vendar imajo nekatere članice, predvsem Rusija in Francija, še nekaj vprašanj. Tudi zadnji predlog resolucije v bistvu pomeni, da bosta imeli ZDA in Velika Britanija nadzor nad iraškimi naftnimi viri in nad prodajo nafte ter razdelitvijo denarja za obnovo države, dokler Irak ne bo sposoben za samostojno upravljanje.

Američani so sicer privolili v podaljšanje roka za ukinitev programa Združenih narodov (ZN) nafta za hrano, ki je zadnja leta prehranjeval večino Iračanov, s sprva predlaganih štirih na šest mesecev. V programu nafta za hrano je še za 13 milijard dolarjev vrednih poslov, ki naj bi jih ZN skušali izpeljati do konca v pol leta, vendar pa ni nobenih garancij, da bodo pogodbe spoštovane.

"Težav pri glasovanju ne bi smelo biti, saj doslej še nobena od stalnih članic Varnostnega sveta ni napovedala veta, ZDA pa naj bi že imele devet glasov podpore, za kar so si tako ogorčeno prizadevale pred vojno v Iraku, vendar jih niso mogle zbrati," je poudaril John Negroponte.

Predlog resolucije predvideva, da bo imel posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN neodvisno politično vlogo in bo sodeloval z okupacijskima silama, ki bosta ohranili glavno besedo, čeprav jima ne bo podrejen. Okupacijski sili bosta ustanovili poseben sklad za obnovo Iraka, kamor se bodo stekala vsa sredstva od prodaje nafte in ki bo pod nadzorom iraške centralne banke, ta pa bo pod nadzorom predstavnikov okupacijskih sil, ZN, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke ter Arabskega socialnega sklada. Odslej bo le pet odstotkov sredstev od prodaje nafte šlo za plačilo vojne odškodnine Kuvajtu, ki ga je Irak napadel leta 1990. Kuvajt je doslej dobival 25 odstotkov denarja od prodaje nafte.

Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je dejal, da upa, da bo resolucija sprejeta v tem tednu in dodal, da so ZDA upoštevale večino pripomb, ki so jih imele druge članice VS na prejšnja predloga.

Ena od sprememb v preoblikovani resoluciji je tudi ta, da prehodna iraška vlada ne bo imuna pred tožbami zaradi ekoloških katastrof, kar sta predlagali Španija in Francija. Američani so hoteli sprva povsem onemogočiti tožbe proti prehodni iraški vladi, ki bo ustanovljena pod njihovim nadzorom. Embargo na orožje bo še vedno veljal. Razen za ekološke katastrofe pa prej omenjeni razvojni sklad ne bo predmet tožb do leta 2008. Iraški dolg se bo prestrukturiral preko Pariškega kluba. Predlog resolucije poziva članice ZN, naj bodo pozorne na po vojni ukradene umetniške in zgodovinske predmete iz Iraka ter jih po možnosti vrnejo v domovino.

Resolucija prav tako pušča odprta vrata za možno vrnitev inšpektorjev mednarodne agencije za jedrsko energijo in komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije v Iraku, kar so ZDA doslej zavračale, čeprav se zavedajo, da bo verodostojnost morebitnih odkritij zalog orožja za množično uničevanje s strani okupacijskih sil v VS precej majhna.