ZDA: Predsednika izberejo elektorji

Čeprav velik del Američanov živi v prepričanju, da svojega predsednika volijo neposredno, v resnici volijo delegate, imenovane elektorji. Ti nato odločajo o predsedniku, ki ga bo zvezni kongres uradno razglasil 6. januarja 2009. Prisegel bo dva tedna pozneje.

Elektorji se bodo, kot določa zakon, zbrali "prvi ponedeljek po drugi sredi v decembru" – letos je to 15. december – in oddali svoj glas za predsednika in podpredsednika. Njihovo število prilagodijo vsakih deset let po štetju prebivalstva. Vsaka zvezna država ima pravico do toliko elektorjev, kolikor je njenih predstavnikov v zveznem kongresu. To je najmanj dva, ker ima vsaka država po dva senatorja, k temu pa se prišteje število članov predstavniškega doma iz vsake države, kar pa je odvisno od števila prebivalcev. Poseben primer je prestolnica Washington oziroma "District of Columbia" (okrožje Kolumbija), ki ima v zveznem predstavniškem domu le enega člana brez pravice do glasovanja, na predsedniških volitvah pa je upravičena do treh elektorskih glasov. Prav toliko na primer kot države Aljaska, Delaware, Montana, Severna in Južna Dakota, Vermont in Wyoming. Največ elektorjev imajo Kalifornija (55), Teksas (34), New York (31) in Florida (27). Sledita Illinois in Pensilvanija s po 21 elektorji pred Michiganom s 17.

Zmagovalec volitev v 48 zveznih državah in okrožju Kolumbija pobere celotno število elektorjev. Izjemi sta zvezni državi Nebraska in Maine s petimi oziroma štirimi elektorji, ki dajeta elektorske glasove mešano. V Nebraski dobi zmagovalec države dva elektorja, preostali trije pa se razdelijo glede na zmago v vsakem od treh kongresnih okrožij.

Za zmago bo potreben večji del od skupne "pogače" 538 elektorjev, torej najmanj 270 elektorskih glasov. Če bi za oba kandidata glasovalo po 269 elektorjev, pa bi zmagovalca odločil zvezni kongres. V tem primeru bi predsednika izmed treh kandidatov, ki so 4. novembra dobili največ glasov, izbral predstavniški dom, podpredsednika pa senat. Čeprav je ta scenarj malo možen, se je že zgodil. Leta 1824 sta John Quincy Adams in Andrew Jackson zbrala enako število elektorskih glasov, predstavniški dom pa je za predsednika izvolil Adamsa.

'Elektorska nočna mora' leta 2000

Način izbire ameriškega predsednika sega v čase oblikovanja ZDA, ko so potekali prepiri, ali bodo nekdanje britanske kolonije sploh imele izvršno oblast. Sistem elektorjev je z leti dozoreval in večinoma deloval brez zapletov. Zato nikoli niso odpravili pomajkljivosti, kakršna je ta, da lahko na volitvah zmaga kandidat, ki prejme manj ljudskih glasov. To se je nazadnje zgodilo leta 2000, ko je republikanec George Bush mlajši premagal demokrata Ala Gora po številu elektorskih glasov, čeprav je zanj glasovalo okoli 500.000 manj volivcev ZDA. Predsedniške volitve so se takrat končale šele po mesecu dni ponovnega preštevanja glasovnic in sodnih bojev. To je prekinilo vrhovno sodišče ZDA, ki je ustavilo ponovno preštevanje in zmago podelilo Bushu.

Razdelitev elektorskih glasov po posameznih zveznih državah:

Alabama 9, Aljaska 3, Arizona 10, Arkansas 6, Kalifornija 55, Kolorado 9, Connecticut 7, Delaware 3, Florida 27, Georgia 15, Havaji 4, Idaho 4, Illinois 21, Indiana 11, Iowa 7, Kansas 6, Kentucky 8, Louisiana 9, Maine 4, Maryland 10, Massachussets 12, Michigan 17, Minnesota 10, Mississippi 6, Missouri 11, Montana 3, Nebraska 5, Nevada 5, New Hampshire 4, New Jersey 15, New Mexico 5, New York 31, Severna Karolina 15, Severna Dakota 3, Ohio 20, Oklahoma 7, Oregon 7, Pensilvanija 21, Rhode Island 4, Južna Karolina 8, Južna Dakota 3, Tennessee 11, Teksas 34, Utah 5, Vermont 3, Virginija 13, Zahodna Virginija 5, Washington 11, Washington D. C. 3, Wisconsin 10 in Wyoming 3.