V New Yorku in Washingtonu sta točno mesec dni po terorističnih napadih potekali spominski slovesnosti za žrtve, ki so umrle v napadu na Svetovni trgovinski center (WTC) in Pentagon. V Washingtonu sta kakih 20.000 ljudi nagovorila ameriški predsednik George Bush in obrambni minister Donald Rumsfeld. Kot je dejal Rumsfeld, se bodo žrtev spominjali kot herojev, predsednik Bush pa je v svojem govoru dejal, da so ZDA vstopile v boj s terorizmom. Američane pa je obvestil, da se pristojni državni organi s polno močjo trudijo za varnost domovine.
"Komaj začeli smo," je dejal ameriški predsednik Bush potem ko je objavil novico, da je blokiranih okoli 24 milijonov dolarjev na računih, ki so povezani z Osamo bin Ladnom ali talibanskim režimom. Od tega zneska so štirje milijoni dolarjev blokirani v ZDA. "Naj teroristi vedo, da jih lovimo na različne načine, dober način je, da jih odrežemo od denarja," je še dejal Bush. Blokiranje premoženja domnevnih terorističnih skupin in posameznikov je eden izmed glavnih ciljev protiteroristične kampanje. Po informacijah iz Pakistana pa je Richard Boucher, tiskovni predstavnik administracije, potrdil, da se bo sodni proces zoper osem zahodnih humanitarnih delavcev v Afganistanu nadaljeval v soboto.
Poleg spominskih slovesnosti za žrtve terorističnih napadov v Washingtonu in New Yorku so se žrtev terorističnih napadov na ZDA z molitvijo spomnili tudi papež Janez Pavel II. in 300 škofov z vsega sveta. Po zadnjih podatkih pod ruševinami WTC v New Yorku pogrešajo 4776 oseb, 442 pa jih je razglašenih za mrtve. 384 žrtev so že identificirali. V napadu na Pentagon je umrlo 189 oseb. Newyorške mestne oblasti predvidevajo, da bo odstranjevanje ruševin WTC ter obnova stavb in cest na južnem Manhattnu potekala vsaj eno leto, zaenkrat pa še ni znano, kdaj naj bi začeli z načrtovano gradnjo novih stolpnic WTC. Doslej je 17.000 reševalcev v New Yorku odstranilo okoli 200.000 ton ruševin.
Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) pa je sporočil, da ima podatke o načrtovanju novih terorističnih napadov na ZDA in ameriške interese v tujini, do katerih naj bi prišlo v "prihodnjih dneh". FBI je prebivalce in lokalne oblasti posvaril, naj bodo v najvišji pripravljenosti. FBI Američane še poziva, naj bodo previdni in naj oblastem sporočijo vse sumljive aktivnosti, ki bi jih lahko pripisali teroristom.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, ki je potrdil nadaljevanje ameriških napadov v Afganistanu, je sporočil, da so tarče četrtkovih napadov vojašnice, skladišča, oskrbovalna mesta, številni podzemni objekti in tudi vadbeni centri. Obrambni minister je zavrnil trditve talibanov in beguncev, ki so pribežali v Pakistan, da so bile v Kabulu, Kandaharju in Džalalabadu zadete tudi stanovanjske četrti. Američani so zabeležili tudi prvo smrtno žrtev v operaciji "Enduring Freedom". Na področju severnega arabskega polotoka se je smrtno ponesrečil pripadnik gorskega bataljona iz Idaha.
Pakistan je medtem ZDA dal na razpolago dve letališči na jugu države za morebitne operacije reševanja ameriških vojakov v Afganistanu. Kot so sporočili pakistanski viri, gre za letališči Džakobabad in Pasni. Islamabad je sicer znova poudaril, da pakistansko ozemlje ne bo uporabljeno kot izhodišče za kopensko ofenzivo na Afganistan.
Diplomatske aktivnosti
150 muslimanskih voditeljev (imamov) iz Evrope, ki so se zbrali na teološki konferenci v Birminghamu v Veliki Britaniji, opozarja, da bi ameriški napadi v Afganistanu lahko odtujili muslimane in ustvarili nove bin Ladne. Imami nameravajo zaprositi britanskega premiera in ameriškega predsednika, da jim dovolita oditi v Afganistan, kjer bi talibanom predali dokaze proti bin Ladnu in ga pripeljali na sojenje na mednarodno sodišče.
Nemški kancler Gerhard Schröder je v nemškem parlamentu poudaril, da bi morala Nemčija v boju proti mednarodnemu terorizmu sodelovati tudi z vojaškim prispevkom. Tudi Makedonija je ZDA za zračne napade na cilje v Afganistanu ponudila dve letališči. Francosko obrambno ministrstvo pa je nakazalo možnost, da bi Francija ZDA pri napadih v Afganistanu lahko ponudila zračno podporo, vendar poudarilo, da zaenkrat še ni nič dogovorjeno.
Ruska duma pa je izrazila zaskrbljenost nad možnostjo destabilizacije razmer v Srednji Aziji zaradi vojaških napadov v Afganistanu. ZDA in Velika Britanija se morajo omejiti na napade na vojaške centre v Afganistanu, so v deklaraciji zahtevali ruski poslanci. in še menili, da afganistansko prebivalstvo ne bi smelo odgovarjati za dejanja terorističnih skupin in njihovih podpornikov.
Varnostni svet ZN je medtem na ameriško prošnjo državam članicam ZN ukazal zamrzniti finančna sredstva posameznikov in organizacij, ki jih je predsednik Bush uvrstil na seznam podpornikov terorizma. Gre za 11 terorističnih skupin, 13 posameznikov in tri podjetja, ki naj bi bili povezani z bin Ladnom. Med terorističnimi organizacijami so Al Kaida, filipinski Abu Sajaf, alžirska oborožena islamska skupina, Harakat al Mudžahedin iz Kašmirja, Islamsko gibanje Uzbekistana, libijska islamska bojevniška skupina, islamska armada Adena in druge.
Britanski obrambni minister Geoffrey Hoon pa je povedal, da je deset britanskih letal, ki so nudili logistično podporo ameriškim silam, doslej poletelo dvajsetkrat. Gre za letala za oskrbo z gorivom tipa VC10 in tristar ter izvidniška letala tipa boeing E3-D. Dodal je še, da zračni napadi že vplivajo na talibansko enotnost. Načelnik generalštaba britanske vojske Michael Boyce pa je ocenil, da bi lahko ameriška operacija v Afganistanu trajala vse do poletja 2002. Admiral Boyce je poudaril, da bo kampanja trajala "vse dokler ne dosežemo ciljev."
