Združeni narodi so potrdili napovedi iraških virov, da se bo uničevanje spornih raket al-samud 2 lahko začelo v soboto, potem ko bodo inšpektorji z iraškimi oblastmi v soboto zjutraj poskušali urediti tehnične podrobnosti uničevanja, je dejal tiskovni predstavnik inšpektorjev v Bagdadu Hiro Ueki.
Vodja inšpektorjev Blix je Iraku ukazal uničenje raket vrste al-samud 2, ker presegajo dovoljeni domet 150 kilometrov. Irak se ne strinja z uničevanjem spornih raket, vendar jih bodo v soboto pod nadzorom inšpektorjev začeli uničevati. Opozorili so, da je Blixov ukaz o uničenju vseh spornih raket nepravičen in da ne upošteva vseh znanstvenih in tehničnih dejstev, časovna opredelitev začetka uničevanja teh pa je po njihovem mnenju raket povezana bolj s političnimi cilji.
Francija in Nemčija: Iraška obljuba je napredek
Na načelno privolitev Iraka v uničenje spornih sta se pozitivno odzvali tako Francija kot Nemčija. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin meni, da najnovejša poteza Iraka "potrjuje, da inšpekcije ZN prinašajo rezultate", obenem pa je francoski zunanji minister zatrdil, da se mora uničevanje spornih iraških raket "začeti nemudoma". Nemški zunanji minister Joschka Fischer je medtem v Bruslju povedal, da vprašanje razorožitve Iraka napreduje, zato v tem trenutku ni časa za prekinitev tega procesa.
Powell in Rumsfeld hočeta več
Ameriški državni sekretar Colin Powell in obrambni minister Donald Rumsfeld sta se na to iraško odločitev že odzvala in ponovila, da vprašanje spornih raket "v ničemer ne spreminja ameriškega stališča do Bagdada" in da iraška napoved "ni znak sodelovanja".
Po Rumsfeldovih besedah ne gre za nikakršne spremembe v iraški politiki, pač pa za nadaljevanje tistega, kar se dogaja že več let. Powell je po včerajšnjem srečanju s predstavniki Evropske unije v Washingtonu dejal, da bi morale biti omenjene rakete uničene že zdavnaj. Po njegovem mnenju odnos Iraka dokazuje, da skuša Bagdad odvrniti pozornost in se pretvarja, da sodeluje, vendar tega ne počne.
Ameriški predsednik pa je napovedal, da bodo Sadama Huseina razorožili. “Del vojne je osredotočen na diktatorja, ki ima arzenal in lahko nudi oporišča za teroristične mreže,” je za ameriški časnik USA Today dejal Bush. Povedal je še, da ne bodo čakali na to, da se varnostni svet dokončno odloči, saj je “najpomembneje, da Sadama razorožimo.”
Rusi proti novi resoluciji z vetom
Medtem, ko poskušajo Američani in Britanci v varnostnem svetu pridobiti čim večjo podporo za novo resolucijo o Iraku, ki bi dovoljevala vojaški poseg, pa Rusi temu nasprotujejo. Kot je danes v Pekingu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov, Rusija nasprotuje vsakršni resoluciji, ki bi posredno ali neposredno omogočila reševanje iraške krize z orožjem.
Če bo potrebno, bo Rusija v interesu mednarodne stabilnosti v VS izrabila pravico do veta, je še dodal Ivanov.
Tudi Blair in Aznar o Iraku
Po srečanju v Madridu sta britanski in španski premier, Tony Blair in Jose Maria Aznar, poudarila, da se strinjata z vizijo ameriškega vodstva, da bodo kmalu nadaljevali s procesom ustanavljanja palestinske države.
Oba sta znova potrdila podporo novi resoluciji in poudarila, da je nenehen pritisk na režim v Bagdadu edini način, da bo iraški predsednik Sadam Husein spoštoval odločitve OZN. Blair in Aznar nista hotela razglabljati, kaj se bo zgodilo z novo resolucijo o Iraku, ki sta jo državi skupaj z ZDA predlagali. Upata le, da bo resolucija dobila potrebno število glasov.
"Upam, da bo podpora resoluciji zadostovala in bomo tako lahko stopili korak naprej," je dejal Aznar. Sicer pa je tudi britanski premier zavrnil iraški pristanek za uničenje nedovoljenih raket, češ da sedaj "ni čas za igre, Sadam dobro ve, kaj mora storiti.”
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin pa je na Španijo in Veliko Britanijo naslovil poziv k enotnosti Evrope glede reševanja iraške krize. "Francija na evropske prijatelje, zlasti na Španijo in Veliko Britanijo, naslavlja poziv, da ostanejo zvesti izjavi iz 17. februarja", ki so jo na izrednem vrhu o Iraku v Bruslju sprejeli voditelji Evropske unije, je po pogovorih z grškim kolegom Georgeom Papandreujem dejal de Villepin. "Evropa ima v svojih rokah veliko odgovornost," je dodal vodja francoske diplomacije.
Američani nadaljujejo kopičenje sil
Kot so sporočili iz ameriške vojne mornarice, se bo prihodnji teden iz ZDA proti Perzijskem zalivu napotila ameriška letalonosilka Nimitz z 8000 vojaki na krovu, kjer bo podprla "mednarodno vojno proti terorizmu". V Perzijskem zalivu so sicer že tri ameriške letalonosilke, medtem ko sta dve v vzhodnem Sredozemlju. Tiskovni predstavnik ameriškega letalskega oporišča Whiteman Matt Hasson pa je sporočil, da je ameriško letalstvo v okviru "morebitnih vojaških operacij" ukazalo napotitev bombnikov B2 na območje Perzijskega zaliva. V četrtek zvečer bombniki B2 še niso zapustili oporišč, niti ni znano, kdaj naj bi do tega prišlo.
Število žrtev napada negotovo
Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz je sicer včeraj v ameriškem kongresu dejal, da "obstaja majhna možnost, da se vojni v Iraku izognemo", na vprašanje o številu žrtev morebitnega vojaškega konflikta v Iraku pa je odgovoril, da bi bila "vsakršna napoved o žrtvah vojne negotova".
