Bonitetna hiša ZDA odvzela en A

"Znižanje izraža naše mnenje, da načrt za fiskalno konsolidacijo, ki sta ga potrdila kongres in Bela hiša, po naših merilih ne zadošča potrebnim ukrepom za stabilizacijo dinamike javnih srednjeročnih dolgov," je pojasnila družba svojo potezo.

Bela hiša neuradno pravi, da je ocena narejena na napačnih izračunih. Neimenovani vir je dejal, da naj bi se S&P "zmotil" za kar dva bilijona dolarjev, pri tem pa ni pojasnil, pri čem naj bi ta napaka nastala.

Ocena bi lahko v dveh letih še padla

Prvi mož S&P John Chambers pa je pojasnil, da bi se lahko Washington znižanju bonitetne ocene izognil, če bi dogovor, kot so ga s kongresom dosegli v tem tednu, sprejeli že prej. V hiši še dodajajo, da je znižanje ocene tudi posledica tega, da republikanci v kongresu odločno nasprotujejo kakršnemu koli povišanju davkov.

Ostali dve bonitetni hiši Moody's in Fitch pa sta sporočili, da za zdaj ne nameravata slediti S&P in ZDA znižati bonitetne ocene. S&P pa je ob znižanju ocene napovedal, da bi lahko v prihodnjih dveh letih oceno znižal celo na AA.

Predsednik predstavniškega doma John Boehner je dejal, da je znižanje ocene odziv na pretirano trošenje zvezne vlade, to pa lahko močno vpliva tudi na dolžniške trge.

Sedaj je največje vprašanje, kako se bo na to odzvala Kitajska, ki je eden največjih tujih investitork v ZDA. Slednje namreč kar 46 odstotkov svojega dolga dolgujejo Kitajski. Vendar pa so analitiki prepričani, da na kratki rok hujših posledic ne bo.

Kitajci že žugajo Washingtonu

Prvi komentar Pekinga je bil, da je ameriška politika do svoje dolžniške krize "kratkovidna". "Kitajska, največji kreditodajalec največje svetovne supersile, ima vso pravico od ZDA zahtevati, naj se odzove na strukturne dolžniške težave in zagotovi varnost kitajskim naložba v dolar", se je glasil komentar kitajske državne tiskovne agencije. V komentarju so tudi dodali, da bi bilo treba nad dolarjem uvesti mednarodni nadzor, hkrati pa Peking meni, da bi bilo morda smiselno začeti razmišljati o uvedbi "nove, stabilne in varne valute, s čimer bi se izognili katastrofi, ki jo lahko povzroči ena sama država". Kitajska je ZDA pozvala, naj k reševanju svojih težav dodajo tudi "zdrav razum" in z njim "ozdravijo svojo odvisnost do zadolževanja", in sicer tako, da znižajo stroške za vojsko in socialne transferje.

Oceno AA+ imajo sicer tudi Velika Britanija, Japonska in Nova Zelandija, najvišjo pa še vedno ohranjajo države Kanada, Avstralija, Francija in Nemčija.

Francija še zaupa v ameriško gospodarstvo, Indija zadevo preučuje

Francoski finančni minister Francois Baroin pa je dejal, da ima Francija polno zaupanje v stabilnost ameriškega gospodarstva in v odločenost ameriške administracije, da uresniči načrt, ki ga je v tem tednu sprejel kongres. Neki drugi neimenovani vir pa je dejal, da za zdaj ni sprejeta odločtev, ali bodo zaradi znižanja bonitetne ocene potekala srečanja na ravni skupin G7 oziroma G20.

Indijski finančni minister Pranab Mukherjee pa je dejal, da bodo morali zadevo še nekaj časa analizirati. Dodal je, da gre za zelo resno stvar, zato ne namerava podajati pavšalnih ocen. Finančni svetovalec indijskega predsednika pa je dejal, da to ne bo vplivalo na rast indijskega gospodarstva. "ZDA morajo pokazati, da imajo resen načrt za fiskalno konsolidacijo, za zdaj je jasno, da dosedanji dogovor ne zadošča," je povedal Rangarajan.

Za Britance znižanje bonitetne ocene predvidljivo, Berlin molči

Britanski minister za podjetništvo Vince Cable pa je dejal, da je bilo znižanje kreditne ocene ZDA po dolgotrajnem sporu v ameriškem kongresu glede dviga meje ameriškega javnega dolga "povsem predvidljivo" .

Samo znižanje bonitetne ocene ameriškega dolga pa kaže na to, da se finančni trgi sedaj bolj osredotočajo na kreditno oceno držav, medtem ko so se pred tremi leti na banke in njihovo stabilnost, je za britansko televizijo Sky News ocenil Cable.

Nemška vlada pa znižanja bonitetne ocene ZDA danes ni želela komentirati. Berlin naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij ocenil, da je sedaj najbolje "držati jezik za zobmi".

Brščič: Do znižanja bonitete ZDA bi moralo priti že pred leti

Z znižanjem bonitete ZDA je bonitetna hiša S&P po mnenju Brščiča popravila signal pristranskosti, obenem pa ima znižanje lahko posledice za realni sektor. "Lahko je to tudi mehka napoved zdrsa v ponovno globalno recesijo," je dejal.

ZDA po prepričanju Brščiča po znižanju bonitete verjetno ne bodo naredile nič. Ekonomist namreč izpostavlja, da je ključen problem te ekonomske krize centralno bančni sistem, kot ga poznamo tako v Evropi in ZDA. Skrbi ga, da se ni načelo glavno vprašanje izvora krize, to je centralni bančni sistem. "Imamo monetarno ureditev, ki je orožje za množično uničevanje. Bankirji so glavna kuga današnjega globalnega gospodarstva," meni.

Iz krize vidi izhod v dveh poteh. "Ena pot je ponovna uvedba zlatega standarda, druga pot pa v ukinitvi centralne banke in v denacionalizaciji denarja," je poudaril in dodal, da je sam bolj naklonjen vrnitvi v zlati standard.

V Sloveniji po Brščičevem mnenju sploh še nismo izšli iz recesije, zato kakšnega borznega zloma v Ljubljani ne pričakuje, "ker slovenski borzni indeks nižje, kot je, ne more biti". "Praktično smo de facto bankrotirana država," je kritičen ekonomist.