ZDA: Nič več obljubljena dežela

Ameriško gospodarstvo predstavlja nočno moro za vsakogar v srednjem razredu, ki poskuša najti delo ali pa zgolj preživeti ob naraščajočih življenjskih stroških. Včasih je bil rezervni načrt teh ljudi delo v verigah restavracij s hitro prehrano, dandanes pa jim tudi ta panoga ne zagotavlja več dela.

Tako je na primer nazadnje veriga McDonalds zaposlila le 6,2 odstotka ljudi, ki so jim poslali prošnjo za delo. Medtem pa je celo prestižna univerza Harvard sprejela več prosilcev, okoli sedem odstotkov, navedbe televizije CBS2Chicago povzema spletna stran rt.com.

Malo služb, še te slabo plačane

To je zgolj ilustracija, s kakšnimi težavami se vsakodnevno sooča večina prebivalcev prve velesile sveta. V letu 2010 je le okoli 66 odstotkov Američanov imelo službo, poroča USA Today. To je najmanj v zgodovini ZDA. Mnogi tisti, ki pa imajo službo, so zelo slabo plačani.

Raziskava, ki so jo opravili v fundaciji The New America, je pokazala, da je število slabo plačanih delovnih mest dramatično naraslo in sedaj predstavlja že 41 odstotkov vseh delovnih mest. Spodobno plačane službe v ZDA izginjajo.

Vladno pomoč prejema kar 59 odstotkov ameriških gospodinjstev, ob tem, da je po ocenah Wall Street Journala 5,5 milijona Američanov brez dela in brez kakršne koli socialne pomoči.

Poleg težav z zaposlovanjem Američanom preglavice povzročajo tudi naraščajoče cene življenjskih potrebščin. Cena bencina je v zadnjih 12 mesecih narasla za 30 odstotkov, dvignile so se tudi cene za ogrevanje in elektriko.

20 odstotkov otrok živi v revščini

Za kakšne razsežnosti problema gre, kaže dejstvo, da več kot 20 odstotkov otrok v ZDA živi v revščini, medtem ko se ta številka v Zahodni Evropi giblje okoli 10 odstotkov. Število otrok, ki živijo v revščini, je samo v zadnjih dveh letih naraslo za dva milijona, podatke ameriškega cenzusa povzema rt.com.

Višjo izobrazbo si lahko privoščijo le redki, in ti se pogosto ob diplomi znajdejo do vratu v dolgovih. Šolnine v ZDA so se namreč od leta 1978 podražile za 900 odstotkov, zato morajo za njihovo plačilo večinoma najemati kredite. Ob začetku karierne poti se tako znajdejo v dolgovih in s slabimi možnostmi za pridobitev delovnega mesta. Mnogi zaradi tega sprejmejo službe, ki sploh ne zahtevajo višje izobrazbe.

Medtem pa se zvezne države in ameriška vlada spopadajo z uravnavanjem javnih financ in še naprej ukinjajo programe pomoči revnim družinam ter srednjemu razredu oziroma tistim, ki zaslužijo najmanj.

Država namreč potrebuje denar za ohranjanje svoje pozicije velesile. Izdatki za vojsko in vojne so se pognali v nebo ter nič ne kaže, da jih bodo kmalu klestili. Ameriška administracija beleži velik javnofinančni primanjkljaj in je nesposobna poskrbeti za svoje državljane. Kljub temu pa najdejo denar za financiranje nevladnih organizacij v državah, kjer takega primanjkljaja nimajo, prav tako pa denar ameriških davkoplačevalcev porabljajo za financiranje političnih skupin v Latinski Ameriki, vojaške operacije v Pakistanu in programe za javno upravo v Iraku. Med drugim.