Ameriški predsednik George Bush je v četrtek po več mesecih nasprotovanja popustil republikanskemu senatorju iz Arizone Johnu McCainu in privolil v sprejetje zakona, ki bo prepovedal okrutno, nečloveško in ponižujoče ravnanje s terorističnimi osumljenci oziroma bo prepovedal mučenje. Takoj po dogovoru med Bushem in McCainom v Ovalni pisarni Bele hiše pa se je iz kongresa oglasil republikanec Duncan Hunter, ki je napovedal možnost blokade dogovora.
Politiki se sramujejo ugleda ZDA
Prepoved mučenja je plod prizadevanj senatorja McCaina, ki je preživel pet let v vietnamskem ujetništvu in mučenje pozna iz prve roke, ter nekaterih drugih politikov, ki se sramujejo zaradi škode, ki jo je ugled ZDA utrpel po poročilih o Abu Graibu, Guantanamu in nazadnje tajnih zaporih CIA v Evropi.
Po McCainovih besedah dogovor z Bushem dokazuje, da ZDA spoštujejo vrednote in standarde obnašanja do vseh ljudi, ne glede na to, kako zlobni so. "Svetu smo poslali sporočilo, da ZDA niso takšne kot teroristi," je dejal.
Bela hiša je spremenila svoje stališče
Bela hiša je glede mučenja do četrtka zagovarjala stališče, da ZDA ne izvajajo mučenja, zakonske prepovedi mučenja pa administracija vseeno ne podpira, in sicer zato, ker naj bi bilo v določenih primerih mučenje potrebno za pridobitev informacij. Senat je McCainov predlog o prepovedi mučenja potrdil z veliko večino, predstavniški dom pa se je do srede upiral, nato pa ga potrdil s 308 glasovi proti 122.
Bushu tako ni preostalo drugega, kot da podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja, ki se je v pogajanjih s kongresom zavzemal za potrditev izjeme za agente CIA in grozil z vetom, ustavi in se dogovori z McCainom, saj bi sicer zatrjevanje, da ZDA ne mučijo, zvenelo še manj verjetno kot doslej.
Prepoved mučenja je del dveh proračunskih zakonov za obrambno ministrstvo, ki v letu 2006 računa skupaj na 453 milijard dolarjev.
Hunter namerava blokirati potrditev proračuna
Takoj zatem, ko sta Bush in McCain s predsednikom senatnega odbora za oborožene sile, republikancem Johnom Warnerjem oznanila dogovor, pa se je oglasil predsednik odbora za oborožene sile v predstavniškem domu, republikanec Duncan Hunter iz Kalifornije, ki je napovedal, da bo v skladu s svojimi pooblastili blokiral potrditev proračuna za Pentagon, če mu Bela hiša ne bo pisno zagotovila, da zaradi prepovedi mučenja ne bo trpela kakovost zbiranja obveščevalnih informacij oziroma učinkovitost v vojni proti terorizmu.
Politični analitiki menijo, da do blokade proračuna ne bo prišlo, saj naj bi Beli hiši preveč škodilo, če bi javnost dobila vtis, da je nacionalna varnost ogrožena z blokado proračuna, ker država ne želi prepovedati mučenja.
Bush dovolil prisluškovanje Američanom
Časnik New York Times piše, da je predsednik Bush nekaj mesecev po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 na skrivaj pooblastil Agencijo za nacionalno varnost (NSA), da brez sodnih nalogov prisluškuje Američanom in drugim znotraj ZDA v iskanju informacij o terorističnih dejavnostih. Časnik je imel članek pripravljen že leta 2003, a je na prošnjo administracije objavo zadržal in iz njega izločil nekaj informacij, ki bi lahko škodovale nacionalni varnosti.
Po pisanju časnika je Bush leta 2002 podpisal ukaz, po katerem lahko NSA brez sodnega naloga prisluškuje telefonskim klicem in elektronski pošti. NSA s sedežem v Marylandu sicer to počne vse od ustanovitve, vendar doslej le na tujem, v ZDA pa prisluškuje tujim diplomatskim predstavništvom in drugim "zanimivim tujcem". Novost Bushevega ukaza je v tem, da lahko NSA tudi na ameriškem ozemlju prisluškuje klicem in sporočilom, ki gredo v tujino brez odobritve posebnega sodišča.
New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire iz NSA in administracije, še piše, da so se nekateri pri NSA bali zmage predsedniškega kandidata, demokrata Johna Kerryja na volitvah leta 2004 zaradi morebitne uvedbe preiskave.
Busheva administracija se je po 11. septembru 2001 znašla v škripcih zaradi ustavnih omejitev pri pooblastilih obveščevalnih in policijskih agencij. Lov za teroristi ne bi bil uspešen, če bi za vsako zadevo morali pridobiti sodni nalog, prisluškovali pa naj bi le resnično sumljivim. NSA je začela delovati leta 2002, ko so v Afganistanu in drugje začeli loviti visoke člane mednarodne teroristične mreže Al Kaida ter prišli do telefonskih številk in elektronskih naslovov, zaradi česar so morali hitro ukrepati.