Pentagon je kakim 7 tisoč marincem iz oporišča Camp Lejeune v Severni Karolini ukazal, da povečajo stopnjo pripravljenosti, saj jih utegnejo z vojaškimi ladjami prepeljati na območje Perzijskega zaliva. Porti Perzijskem zalivu so že napotili tudi kakih 12 tisoč vojakov in nekaj tisoč marincev. S tem bodo ZDA na področju zaliva kmalu podvojili 60 tisoč vojakov, ki se že nahajajo na področju.
Inšpektorji iščejo naprej
Inšpektorji Komisije ZN za nadzor, verifikacijo in inšpekcije (UNMOVIC) so se odpravili na nove preglede sumljivih objektov. Iraško ministrstvo za informiranje je sporočilo, da so dopoldne inšpektorji obiskali tri objekte v okolici Bagdada, med njimi skladišče, kemično tovorano in podjetje za prodajo zdravil. Inšpektorji ZN so v Iraku okrepili svojo dejavnost in odprli regijsko pisarno za sever države v mestu Mosul.
Hans Blix in vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej, ki sta v četrtek nastopila pred VS ZN, bosta naslednje poročilo o prvih dveh mesecih pregledov v Iraku v Varnostnem svetu predstavila 27. januarja. El Baradej naj bi se danes v Washingtonu srečal še z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom in svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, s katerima naj bi razpravljal o ameriških trditvah, da Irak zagotovo poseduje prepovedano orožje.
ZDA in Velika Britanija še vedno nezadovoljni
Ameriški veleposlanik v ZN John Negroponte je dejal, da tudi po ameriškem pregledu iraške deklaracije in prvih nekaj tednih inšpekcij Irak ni prenehal z zavajanjem. Deklaracija naj bi z izpuščanjem ključnih dejstev predstavljala namerno prizadevanje za zavajanje, kar po mnenju ZDA pomeni novo ključno kršitev. Iraški odgovori in dokazi, ki jih podaja Bagdad, so pomemben pokazatelj sodelovanja. Vendar predložitev dokazov o razorožitvi ni naloga inšpektorjev UNMOVIC in IAEA, temveč je to iraška dolžnost, je menil Negroponte.
Veleposlanik Velike Britanije Jeremy Greenstock je izrazil prepričanje, da po poročanju Blixa in El Baradeja ni nobenega dvoma, da je iraško sodelovanje, za kakršnega si prizadeva Velika Britanija, pomanjkljivo. Greenstock meni, da je Irak zamudil pomembno priložnost, da razčisti vprašanja, ki še ostajajo, in česar iraška deklaracija ni storila. Po njegovih besedah naj bi imelo več članic VS podobno mnenje. "Pomanjkanje iraškega sodelovanja bo sčasoma postajalo vse bolj resna zadeva," je dejal.
Avstralski premier John Howard je povedal, da bi Avstralija za vojno v Iraku lahko prispevala specialne enote, vojaške ladje in letala. Vendar to ne pomeni, da je odločitev o morebitni udeležbi Avstralije v vojni že sprejeta.
Rusija ima nekoliko drugačno stališče
Ruski veleposlanik Sergej Lavrov pa je poudaril, da je delo inšpektorjev še vedno v zgodnji fazi, vendar sta Blix in El Baradej zadovoljna z dostopom inšpektorjev do objektov v Iraku. Lavrov verjame, da morajo biti inšpekcije profesionalno izvedene in da poročanje o napredku ne sme biti priložnost za politične agitacije. Rusija ima polno zaupanje v inšpektorje in meni, da je od njih odvisno, kako bodo udejanjili določila resolucije ZN.
Nadaljavanje vojaškega kopičenja
ZDA se še naprej pripravljajo na morebiten napad na Irak. Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da so turške oblasti odobrile prihod 150 ameriških strokovnjakov v Turčijo, ki bodo pregledali pripravljenost turških vojaških oporišč pred morebitno vojno v Iraku. Turčija, zaveznica ZDA v zvezi NATO, je sicer nekaj časa zavlačevala z dovoljenjem za pregled turških oporišč.
V Bagdad je pripotoval turški minister za zunanjo trgovino Kursat Tuzmen, ki naj bi iraškemu voditelju Sadamu Huseinu predal politično sporočilo turškega premiera Abdulaha Güla, da spoštovanje resolucije ZN pomeni trajnen mir, ki je pomemben za celotno regijo in s tem tudi Turčijo. Turški časniki so sicer kritizirali obisk ministra, ki ga spremlja 400-članska gospodarska delegacija, v Iraku.
Drugi sosed Iraka, Iran, pa naj bi kmalu dobil zagotovila ZDA, da v primeru napada na Bagdad ne bodo napadena tudi njihova država, je dejal Džalal Talabani, vodja iranske stranke Patriotska unija Kurdistana (UPK). Talabani je v Teheranu še dejal, da bo naslednje srečanje iraške opozicije, ki se je decembra sestala v Londonu, v Kurdistanu.
Za EU vojna ni neizogibna
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je dejal, da napad na Irak ni neizogiben, ter da mora EU oblikovati skupno stališče glede tega perečega mednarodnega problema. "Pravim, da vojna ni in ne sme biti neizogibna. Vsi moramo prispevati k miroljubnemu reševanju te krize," je v Atenah ob skupnem zasedanju z Evropsko komisijo v Atenah ob začetku polletnega predsedovanja Grčije, dejal dejal Prodi.
Grčija si bo kot predsedujoča Evropski uniji zavzemala za preprečitev vojne v Iraku. "Ne želimo si vojne," je poudaril grški premier Kostas Simitis na skupni tiskovni konferenci z predsednikom Evropske komisije. Simitis je ob tem pozval k oblikovanju skupnega evropskega stališča do krize v Iraku, kar pa bo mogoče, ko bodo inšpektorji ZN predstavili svoje poročilo o pregledih v Iraku.
Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je medtem znova zagotovil, da Francija ostaja trdno odločena proti vojni. Dodal pa je, da vojna ostane kot zadnja možnost, potem ko so izčrpana vsa druga sredstva.
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za francoski časnik Le Monde dejal, da bi bilo "težko začeti vojno proti Iraku brez dokazov". Solana je še dodal, da bi legitimnost vojni proti Iraku lahko dal le varnostni svet.
Schröder: Nemčija pričakuje še eno resolucijo
Nemški kancler Gerhard Schröder, čigar država je trenutno tudi članica varnostnega sveta, pa je dejal, da bo Nemčija naredila vse, da bi se izognili vojni v Iraku. Kot naj bi nemški kancler Gerhard Schröder dejal na za javnost zaprtem zasedanju poslanske skupine SPD v Bundestagu, računajo na še drugo resolucijo Varnostnega sveta glede Iraka. S tem je zanikal besede nemškega veleposlanika pri ZN Günterja Pleugerja, ki je dejal, da Nemčija ne bo zahtevala nove resolucije VS, če bi prišlo do razprave o dovoljenju za napad na Irak. Schröder je ob tem poudaril, da zunanjo politiko oblikuje nemška vlada in ne diplomati.
Nemški veleposlanik Pleuger je v domovini vzbudil zaskrbljenost, potem ko je v pogovoru za četrtkov New York Times pojasnil, da je drugi krog glasovanja v Varnostnem svetu sicer zaželen, vendar pa ni nujen v primeru, če bi se izkazalo, da je Irak očitno kršil predhodne resolucije. Tri stalne članice VS ZN, Francija, Rusija in Kitajska, namreč zahtevajo, da je potrebno še drugo glasovanje o resoluciji VS 1441, preden bi lahko ZDA zatrdile, da imajo pravno podlago za napad na Irak.
