Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton je med obiskom v Jeruzalemu Iranu očital, da se ne odziva na ponudbo ZDA za pogovore. "Predsednik je pustil odprta vrata za prave pogovore. V odgovor je tišina Irana oglušujoča," je dejal. "Vse, kar mora Iran storiti, je, da stopi skozi ta odprta vrata," je še poudaril svetovalec predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Rohani: ZDA glede pogovorov lažejo
Iranski predsednik Hasan Rohani pa je medtem dejal, da ameriška odločitev za sankcije proti iranskim visokim predstavnikom kažejo, da ZDA "lažejo" glede pogovorov. "Medtem ko pozivaš k pogajanjem, skušaš sankcionirati zunanjega ministra. Očitno je, da lažeš," je povedal Rohani na srečanju z iranskimi ministri, ki so ga prenašali v živo po televiziji.
Moskva: Ameriški dron je bil v iranskem zračnem prostoru
Moskva pa je danes zatrdila, da je bilo ameriško brezpilotno letalo, ki ga je pretekli teden sestrelila iranska vojska, v iranskem zračnem prostoru.
"Imam informacije ruskega obrambnega ministrstva, da je bil dron v iranskem zračnem prostoru," je povedal vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Petrušev. "Nismo videli dokazov, ki bi dokazovali nasprotno," je dodal.
Zavrnil je očitke, da Iran destabilizira razmere v regiji. "Vsak poskus, da se Teheran predstavi kot veliko grožnjo regionalni varnosti in se ga celo primerja z Islamsko državo ali drugo teroristično skupino, je za nas nesprejemljiv," je poudaril Petrušev.
Iranska nasprotnika Izrael in ZDA je pozval k sodelovanju z Rusijo v boju proti terorizmu v Siriji.
Kitajska Teheran in Washington pozvala k zadržanosti
Kitajska je medtem Iran in ZDA pozvala, naj ohranita mirno kri in bosta zadržana. "Menimo, da vztrajanje pri največjem možnem pritisku (na Iran) ne bo prispevalo k rešitvi problema," je povedal predstavnik za odnose z javnostmi kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang.
"Dejanja so pokazala, da imajo ti ukrepi nasproten učinek in zaostrujejo nemir v regiji," je še poudaril.
'Iran bo 7. julija nehal spoštovati še dodatne zaveze iz jedrskega dogovora'
Iran bo 7. julija "brez dvoma" odstopil še od nadaljnjih zavez iz mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem orožju, pa je danes povedal neimenovani visoki predstavnik iranske vojske. Deloma je Iran od dogovora odstopil že maja, potem ko so maja lani odstopile ZDA.
Iranska tiskovna agencija Fars je poročala, da je prejela izjavo generalnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, kontraadmirala Alija Šamkanija, ki je zapisal, da je naveličan nespoštljivosti evropskih držav. Po njegovem mnenju te izvajajo "okrepljen pritisk", da bi Iran prisilile k nadaljnjemu spoštovanju zavez iz jedrskega sporazuma, ne da bi druge podpisnice spoštovale svoje.
Posledično se bo na podlagi odločitve sveta za nacionalno varnost z 8. maja druga faza načrta za zmanjšanje zavez Irana začela "odločno izvajati 7. julija".
Ob tem je Šamkani posvaril, da bo iranski odgovor na politične poskuse za omejitev absolutnih pravic iranskega ljudstva podoben tistemu na kršitev iranskega zračnega prostora s strani ameriškega drona.
Iranski predsednik Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015.
Teheran je napovedal še dodatne ukrepe, če preostalih pet podpisnic sporazuma - Kitajska, Rusija, Nemčija, Velika Britanija in Francija - do 7. julija ne bo začelo izvajati svojih zavez predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi, kljub obljubam, da ne bodo.
Če tega ne bodo storile, je Iran napovedal, da bo prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogati uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak. Glede na sporazum lahko Teheran obogati uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim pristal na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Mednarodna skupnost pa je odpravila gospodarske sankcije proti Iranu.
Maja lani so ZDA odstopile od dogovora in začele znova uvajati sankcije.
Washington je v ponedeljek uvedel nove strožje sankcije proti Iranu. Kot so sporočili iz Bele hiše, je predsednik Trump podpisal odlok, po katerem iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneju in njegovemu bližnjemu krogu otežuje dostop do finančnih inštrumentov. Še ta teden naj bi na seznam dodali tudi iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa.
ZDA so sankcije proti Iranu znova uvedle že lani po odstopu od mednarodnega jedrskema sporazuma. Sankcije so uperjene predvsem proti iranski naftni in finančni industriji.
Maja letos so se v Perzijskem zalivu začeli dogajati napadi na tankerje, kar naj bi po trditvah ZDA izvajal Iran, ta pa to zanika. V četrtek je položaj nevarno zaostrila še sestrelitev ameriškega brezpilotnega letala, za katerega Iran trdi, da je kršil iranski zračni prostor, ZDA pa, da je letel v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino.
Trump: Odgovor Irana je ignorantski in žaljiv
Sredi zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom je Trump tvitnil, da bi "kakršen koli napad Irana na karkoli ameriškega naletel na veliko in silno silo. Na nekaterih območjih silen pomeni uničenje". Iranski voditelji po navedbah predsednika ZDA razumejo samo "moč in silo in ZDA so daleč najmočnejša vojaška sila na svetu".
Hkrati je Trump kritiziral "ignorantski in žaljiv" odgovor Irana na njegovo ponudbo za pogovore. "Današnje iransko zelo ignorantsko in žaljivo stališče kaže zgolj, da ne razumejo realnosti," je še tvitnil.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.