Irak je sporočil, da ne bo sprejel pogojev za delo inšpektorjev Združenih narodov, ki jih v predlogu nove resolucije ZN zahtevajo ZDA in Velika Britanija. Delo inšpektorjev je že natančno določeno, zato so nove zahteve nesprejemljive, je povedal iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan. Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz pa je dejal, da bodo ZDA ob morebitnem napadu na Irak utrpele hude izgube.
Ameriški predsednik George Bush je v tedenskem radijskem nagovoru državljanom vnovič poudaril, da je Irak grožnja za ZDA in režim v Bagdadu obtožil sodelovanja s teroristično mrežo Al Kaida. Nadaljeval je, da bodo "grožnje vsak mesec hujše", ignoriranje teh groženj pa bi samo spodbujalo Irak.
Irak po podporo v Iran
Iraški zunanji minister Nadži Sabri se je v Iranu sestal z iranskim kolegom Kamalom Harazijem in predsednikom Mohamedom Hatamijem. Sabri je v Iranu iskal podporo Teherana za preprečitev morebitnega ameriškega napada na njegovo državo in dejal, da ZDA predstavljajo grožnjo ne le Iraku, pač pa celotnemu islamskemu svetu.
Njegov iranski kolega Kamal Harazi je po srečanju poudaril, da se lahko Irak izogne vojni, če bo sodeloval z ZN. Karazi je tudi obljubil, da bo Teheran storil vse, kar je v njegovi moči, da bi se izognili morebitnemu vojaškemu napadu ZDA na Irak, vendar pa morajo oblasti v Bagdadu dovoliti prihod inšpektorjev ZN za razorožitev na iraška tla in sprejeti resolucije VS ZN.
Blair prepričan v novo resolucijo
Britanski premier Tony Blair je dejal, da se je iraški predsednik soočil z jasno izbiro med razorožitvijo na eni strani ali vojaško akcijo proti tej državi na drugi strani. Blair je še izrazil prepričanje, da bo resolucija sprejeta. Predlog resolucije predvideva sedemdnevni rok, v katerem mora Irak privoliti v popoln dostop inšpektorjev ZN za razorožitev do vseh morebitnih krajev, kjer bi lahko skrival orožje. V nasprotnem primeru bo resolucija dovoljevala uporabo "vseh nujnih sredstev", kar v diplomatskem jeziku pomeni vojaško akcijo. Resolucijo sta Washington in London že predložila članicam VS ZN in pri ostalih stalnih članicah VS začela iskati podporo zanjo.
Diplomatski napori ZDA in VB
Ameriški in britanski diplomati medtem nadaljujejo misijo, med katero poskušajo druge stalne članice Varnostnega sveta prepričati, da podprejo resolucijo, saj so doslej vse tri države izrazile zadržanost. Britanski odposlanec William Ehrman bo tako v Pekingu predstavil ameriško-britanski predlog nove, ostrejše resolucije ZN o Iraku. Že včeraj je resolucijo v Moskvi, v petek pa v Parizu predstavil ameriški odposlanec Marc Grossman, vendar podpore zanjo ni dobil. Ruski in francoski sogovorniki so poudarili potrebo po čimprejšnji vrnitvi inšpektorjev ZN-a v Irak. Novo resolucijo o Iraku pa sta medtem podprli Avstralija in Poljska.
Protesti proti vojni
Množične protivojne proteste, na katerih se je zbralo nekaj deset tisoč nasprotnikov napada na Irak, so pripravili v Rimu in Londonu. Londonskega protestnega pohoda proti posredovanju v Iraku se je udeležilo več kot 200 tisoč ljudi, po navedbah organizatorjev - koalicije Ustavite vojno ter Britanske muslimanske zveze - pa celo 400 tisoč.
Shod protestnikov se je končal z zborovanjem v Hyde Parku. Na njem so govornik za govornikom opozarjali, da bi šlo pri posredovanju proti Iraku za katastrofo. Proti napadom na Irak pa so množično protestirali tudi v italijanskem glavnem mestu Rimu, kjer se je po navedbah organizatorjev zbralo 100 tisoč ljudi.
Medtem pa so po iraških navedbah ameriška vojaška letala znova bombardirala mednarodno letališče v mestu Basra na jugu Iraka. Kot je poročal iraški radio, je v napadu nastala večja gmotna škoda na radarskem sistemu in poslopjih, vendar podatkov o morebitnih žrtvah ni. ZDA in Velika Britanija sta z letali že v četrtek bombardirale letališče v Basri.
