Ameriški državni sekretar Colin Powell in izraelski zunanji minister Šimon Peres sta danes potrdila, da sta delegaciji ZDA in Izraela zapustili konferenco Združenih narodov proti rasizmu, ki se četrti dan nadaljuje v južnoafriškem Durbanu. O podobnem koraku pa naj bi razmišljala tudi Kanada.
Pogovori o sklepni deklaraciji so danes zastali, potem ko so delegacije začele obravnavati člene, ki govorijo o Izraelcih in Palestincih. Arabske države so nemudoma pozvale k obsodbi izraelske politike do Palestincev, zahodne države, med njimi ZDA, Kanada in Avstralija, pa so zahtevale preložitev pogovorov, dokler se ne bi končala diplomatska pogajanja v zakulisju pod vodstvom Norveške. Washington in Tel Aviv sta že pred tem zagrozila, da bosta umaknila svoji delegaciji s konference, če bo v sklepni deklaraciji prevladoval protiizraelski duh. Še pred konferenco sta posvarili pred enačenjem sionizma in rasizma ter primerjavo izraelske politike do Palestincev z genocidom. Obe državi sta v Durban poslali delegacijo na nizki ravni.
Po mnenju nevladnih organizacij konferenci grozi neuspeh. Predstavniki nevladnih organizacij so soglasno obžalovali, da se je pozornost javnosti usmerila le na nekaj členov sklepne deklaracije, ki govori o Bližnjem vzhodu, namesto na "preostalih 89 odstotkov dokumenta, ki odraža glasove žrtev". Predsednica organizacije Amnesty International Irene Khan je na novinarski konferenci izrazila bojazen, da bo ta pomembna konferenca spodletela zaradi nesoglasij o bližnjevzhodnem vprašanju. Direktorica organizacije Human Rights Watch, Reed Brody, pa je delegacije pozvala, naj si v imenu žrtev prizadevajo za uspeh konference. "Prišel je čas, da prenehate s političnimi igricami in se osredotočite na bistvo," je zahtevala.
Druga velika tema konference v Durbanu so vprašanja morebitnih odškodnin zaradi ravnanja s temnopoltimi, suženjstva in kolonizacije. Zahodne države so že pred konferenco izrazile pričakovanje, da razprave v Durbanu ne bodo odprle poti zahtevam po visokih finančnih odškodninah zaradi suženjstva. Afriške države so sicer na pripravljalnem srečanju na konferenco odstopile od zahteve, da se žrtvam suženjstva izplača odškodnina po vzoru žrtev holokavsta, še vedno pa je na pogajalski mizi zamisel o ustanovitvi sklada za povrnitev škode, ki sta jo povzročila suženjstvo in kolonializem. Evropske države v Durbanu ostajajo razdeljene o tem, ali naj se žrtvam opravičijo ali naj jim izrazijo obžalovanje. Kot je povedal neki član delovne skupine, ki pripravlja sklepno deklaracijo, sta se "Nemčija in Italija pripravljeni opravičiti, ne pa tudi Velika Britanija, Nizozemska, Španija in Portugalska. Francija pa okleva." Bistvena razlika med opravičilom in obžalovanjem je po mnenju evropskih držav dejstvo, da opravičilo kot posledice ne prinaša finančnih poravnav za škodo, ki so jo utrpeli nekdanji sužnji oziroma njihovi potomci. Afriške države se na konferenci sicer zavzemajo, da bi odškodnine za suženjstvo izplačali v obliki razvojnih podpor.
Veleposlanik Južnoafriške republike pri ZN v Ženevi in član delegacije na konferenci George Neneh je danes povedal, da so delegaciji Kenije in Brazilije pooblastili, naj najdeta kompromisno rešitev za vprašanje odškodnin za suženjstvo. Medtem se je izvedelo, da sta se Namibija in njena nekdanja kolonialna sila Nemčija kot tudi Zimbabve in njena nekdanja kolonialna sila Velika Britanija dogovorili, da se bosta o morebitnih odškodninah pogajali na dvostranski ravni, tako da te teme v Durbanu te države ne bodo načenjale.
