"Smo v sveti deželi in branili bomo svete kraje krščanstva in islama," je zatrdil Arafat. "Ostali bomo na naši zemlji," je večkrat ponovil in skupaj z množico vzklikal: "Palestina, branili te bomo s krvjo in dušo!". Množica pred Arafatovim sedežem pa je vzklikala in ga klicala po njegovem vzdevku: "Naš vodja je Abu Amar. Abu Amar, podpiramo te z dušo in krvjo."
Oboroženo krilo palestinskega gibanja Fatah, Brigade mučenikov Al Akse, je zagrozilo, da bo napadlo Izrael, če bo prišlo do izgona palestinskega voditelja. "Kriminalcu, izraelskemu premieru Arielu Šaronu, sporočamo, da bo njegov narod drago plačal, saj bo prišlo do vrste samomorilskih napadov, v katerih bo eksplodiralo vse, kar živi v Izraelu," so zagrozile Brigade mučenikov Al Akse.
Kandidat za palestinskega premiera Ahmed Kurej je sporočil, da zaradi dogovora izraelskega varnostnega kabineta o izgonu palestinskega voditelja ne bo nadaljeval s procesom oblikovanja nove palestinske vlade. "Če izraelska vlada ne bo preklicala svoje odločitve in bo še naprej uporabljala silo proti palestinskemu ljudstvu in njegovemu vodstvu, bo vprašanje oblikovanja palestinske vlade izgubilo smisel," je dejal Kurej in dodal, da bo zato razmislil o možnosti, da bi pod takim pritiskom in ob grožnjah prekinil proces oblikovanja vlade.
Svet nasprotuje izraelski odločitvi
Odločitev izraelske vlade o izgonu pri ameriški administraciji ni naletela na ostrejše kritike. Na odločitev se je uradno odzval le tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher, ki je dejal, da je Arafat del problema in ne rešitve, vendar pa je dodal, da izgon ne bo pomagal, ker bi Arafat tako dobil več manevrskega prostora.Časopis New York Times piše, da je svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice pred odločitvijo izraelske vlade govorila s Tel Avivom in izrazila nasprotovanje ameriške administracije o izgonu Arafata.
Tudi generalni sekretar OZN Kofi Annan nasprotuje ideji o Arafatovem izgonu:"Nespametno bi bilo Arafata izgnati". Vodja francoske diplomacije Dominique de Villepin pa je izraelsko vlado pozval, naj prekliče odločitev o izgonu Arafata. Izgon palestinskega voditelja bi bil velika napaka, ki bi imela posledice za celotni Bližnji vzhod, je dejal de Villepin, ki se je tudi zavzel za oblikovanje sil za posredovanje med Izraelci in Palestinci.
Po ocenah nemške vlade izgon Arafata ne bi prispeval k stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu. Kot so dejali, si je treba prizadevati, da bi znova stopili na poti časovnega načrta za Bližnji vzhod. Odzvala se je tudi grška vlada, ki je izrazila nasprotovanje morebitnemu izgonu palestinskega voditelja in obenem tudi zaskrbljenost zaradi odločitve Izraela. Odločitev za izgon ne bo v ničemer pomagala na poti k miru, nasprotno, stvari se bodo le še zapletle. Vodja ciprske diplomacije Giorgos Jakovu je dejal, da Ciper in Evropa priznavata Arafata kot voditelja, ki ga je izvolilo palestinsko ljudstvo. Minister je še dejal, da se Evropa nedvomno ne more strinjati z odločitvijo Izraela za izgon Arafata.
Rusko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da bi bila uresničitev odločitve o izgonu palestinskega voditelja huda politična napaka. "Moskva odločitev Izraela sprejema z zaskrbljenostjo," so zapisali v sporočilu, v katerem še opozarjajo, da ima takšna odločitev lahko negativne posledice za že tako zelo zapleten položaj.
Avstralski zunanji minister Alexander Downer meni, da bi izgon iz Arafata naredil mučenika. Povedal je, da v Sydneyju izgonu nasprotujejo in bodo to povedali tudi Izraelcem. Četrtkovi odločitvi izraelske vlade nasprotujejo tudi v Indoneziji in Maleziji, kjer poudarjajo, da Izrael Arafata nima pravice izgnati oziroma da to dejanje ne bo pripomoglo k miru. Malezijski zunanji minister Sied Hamid Albar je še opozoril, da se Izrael obnaša "čedalje bolj arogantno".
Stalni palestinski predstavnik pri Arabski ligi Mohamed Sobeih pa je dejal, da ZDA nosijo veliko odgovornost pri izraelski odločitvi, saj Izraelcem vedno dajejo vtis, da delujejo z ameriško zeleno lučjo. "Čas je, da ZDA odločno povedo, da ne bodo dovolile takšnih dejanj," je dejal in bližnjevzhodno četverico, v katerih so poleg ZDA še Rusija, ZN in EU, pozval, naj nemudoma ukrepajo.
Nasilje se nadaljuje
V eksploziji granate na veliki manifestaciji v podporo Arafatu v begunskem taborišču Ain Helue v Libanonu je bilo v noči na petek ranjenih osem Palestincev. Demonstriralo je okoli 30 tisoč ljudi. Kdo je vrgel granato, še ni znano, ranjeni pa niso v smrtni nevarnosti.
Z Zahodnega brega pa so poročali o napadu izraelske vojske na begunsko taborišče v Tulkaremu, v katerem so bili ranjeni trije Palestinci, osem pa so jih aretirali. V taborišče naj bi vdrlo 15 vojaških vozil, pri čemer so vojaki začeli streljati v vse smeri.
