Evropski parlament je dal ameriškim oblastem, natančneje oddelku za protiteroristične dejavnosti, zeleno luč za dostop do bančnih podatkov na računih, odprtih v evropskih bankah, poroča britanska spletna stran BBC. Februarja letos so poslanci Evropskega parlamenta to možnost že zavrnili, nato pa je sledilo pogajanje z ameriškimi oblastmi. Očitno so nato evropski poslanci popustili. Zakaj? Evropski del pogajalske skupine je sporočil, da so se Američani strinjali, da bodo evropski opazovalci nadzorovali ameriško početje. Tako želijo preprečiti morebitno prekoračitev ameriških pooblastil.
Ameriški preiskovalci bodo tako dostopali do podatkov agencije Swift, ki hrani bogato bazo podatkov številnih evropskih bank oz. njihovih komitentov. Swift shranjuje tudi podatke o vseh opravljenih transakcijah, ki se odvijejo na evropskih tleh. Teh pa je vsak dan kar nekaj milijonov.
Ameriške oblasti so sporočile, da so z dogovorom zadovoljne, saj je ta ključen za boj zoper terorizem, poroča BBC. Za sprejem sporazuma je lobirala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton ter številni drugi ameriški politiki in predstavniki oblasti.
Evropski poslanci so sporazum sprejeli s 484 glasovi za in 109 proti. 12 poslancev se je pri glasovanju vzdržalo. Številni poslanci so februarja letos opozarjali, da bi lahko sporazum kršil zasebnost evropskih in drugih bančnih komitentov. Zanimivo pa je tudi, da so ameriške oblasti dlje časa nezakonito brskale po teh podatkih, kar so v Evropi odkrili leta 2006.
Tokrat pa so se v Evropi zavarovali. V sporazumu je natančno določeno, da bo najprej Europol preveril, ali so ameriške varnostne službe upravičene do nekaterih podatkov, šele nato jim jih bodo tudi izročil, BBC navaja besede predstavnikov Evropske komisije, ki bo tudi imenovala skupino, ki bo nadzorovala dejanja ameriške strani. Tisti evropski državljani, ki bodo menili, da so ameriške oblasti zlorabile njihove podatke, bodo imeli možnost sprožiti pravne postopke na ameriških sodiščih.
ZDA so se zavezale, da podatkov, ki jih bodo dobile iz sistema Swift, ne bodo posredovale naprej tretjim državam. Sporazum bo veljal pet let, z možnostjo rednega enoletnega podaljšanja, a s podaljševanjem se bodo morali vsakokrat strinjati tako notranji ministri članic Unije kot tudi Evropski parlament. Od sporazuma lahko sicer vsaka stran kadar koli tudi odstopi.
Fajonova: Sporazum je uravnotežen
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je ob robu današnjega glasovanja v Evropskem parlamentu dejala, da je "sporazum kompromis in ni najboljši, vendar pa je uravnotežen in ga bo mogoče še izboljšati. Nov dogovor z ZDA o prenosu bančnih podatkov zagotavlja večjo varnost evropskih državljank in državljanov in bo pomembno prispeval v boju proti terorizmu. Poslanci smo bili v pogajanjih zelo odločni. Špansko predsedstvo EU je moralo že podpisan sporazum v zadnjih dveh tednih kar dvakrat ponovno odpreti in dodatno vnesti varovalke, ki ščitijo zasebnost evropskih državljanov. EU ima zdaj tudi priložnost, da v petih letih vzpostavi svoj sistem za obdelavo podatkov in sama nadzoruje, katere bančne podatke in v kolikšni količini jih bo prenašala v ZDA. Pomembno je tudi, da smo z novim sporazumom, ki naj bi začel veljati avgusta, zagotovili tudi imenovanje EU predstavnika, ki bo na ameriški strani podatke preverjal in po potrebi sporazum tudi prekinil," je še dejala Fajonova.
Fajonova prav tako opozarja, da bo imel Europol možnost zavrniti prenos podatkov, v kolikor ZDA ne bodo imele upravičenih razlogov za zahtevo podatkov. "Velik napredek so evropski pogajalci dosegli tudi glede omejitve časa hranjenja podatkov in preprečitve nadaljnje obdelave podatkov," je še dejala Fajonova in dodala, "da je Evropski parlament potrdil verodostojno partnerstvo in moč, ki jo je pridobil z Lizbonsko pogodbo in skrb za evropske državljanke in državljane."
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.