Strasbourgsko evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo zahtevo nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina po začasnih ukrepih, s katerimi bi britanskim oblastem prepovedalo njegovo izročitev prehodnim iraškim oblastem, dokler te ne zagotovijo, da Huseinu ne grozi smrtna kazen, je v sporočilu za javnost zapisalo sodišče. Zahteva Huseinovih odvetnikov je temeljila na Evropski konvenciji o človekovih pravicah in dodatnih protokolih, ki med drugim prepovedujejo smrtno kazen.
Huseinovi odvetniki so trdili, da je Velika Britanija na podlagi omenjene konvencije zavezana, da posameznikom zagotovi, da ne bodo podvrženi smrtni kazni in za to posameznikov ne sme izročiti v pravno ali fizično varstvo državi ali pravosodju, kjer jim grozi smrtna kazen.
Sadamu so prebrali pravice
Nekdanjega iraškega predsednika so skupaj z enajstimi predstavniki nekdanjega režima predali novim iraškim oblastem. Vodja iraškega sodišča Salem Čalabi mu je prebral njegove pravice. 67-letni Sadam Husein je ob tem molčal. Deloval je zaskrbljeno in nervozno. V zadnjih mesecih je nekoliko shujšal, po trditvah iraških oblasti je dobrega zdravja. Čalabi je pravice prebral tudi 11 tesnim sodelavcem nekdanjega iraškega voditelja, ki jih obtožnica bremeni brutalnih zločinov in smrti več kot milijona Iračanov. Raziskave iraškega javnega mnenja kažejo, da 81 odstotkov Iračanov Sadama Huseina označuje za kriminalca, 56 odstotkov jih zanj zahteva smrtno kazen. Manj kot petina Iračanov nasprotuje sojenju. Privrženci nekdanjega diktatorja trdijo, da se Irak ne bi smel ukvarjati s preteklostjo in da je sojenje nesmiselno.
Sojenje Huseinu bo javno
Posebno iraško sodišče bo Sadama Huseina uradno obtožilo jutri, prejel bo tudi podrobno pismo posebnega iraškega sodišča, v katerem bo zapisana obtožnica proti njemu. V četrtek mu bo sodnik obtožnico prebral in ga uradno obtožil.
Iraški svetovalec za nacionalno varnost Muvafak al-Rubaj je dejal, da bo sojenje Huseinu pošteno, predvajali pa ga bodo tudi po televiziji in radiu. Po njegovih besedah bo to "sojenje stoletja". Kot je še dodal, bo lahko sodišče Huseina obsodilo na smrt, sodili pa mu bodo na podlagi iraškega kazenskega zakonika.
Huseinu tudi ne bodo dovolili, da bi proces spremenil v politično igro in da bi pred sodišče za priče klical na primer ameriškega predsednika Georgea Busha ali britanskega premiera Tonyja Blaira. Iraški pravosodni minister Malek Dohane al-Hasan je dejal, da bo Husein, če bo spoznan za krivega, obsojen na smrt.
Sojenje Sadamu in drugim pripadnikom starega režima naj bi se začelo šele čez nekaj mesecev. Iraški tožilci pričakujejo, da bo zoper Huseina vloženih 12 obtožb zaradi zločinov proti človeštvu in zaradi vojaških operacij, ki jih je ukazal v 24. letih svoje vladavine. Iraški pravosodni minister je še dejal, da Husein ne bo več imel statusa vojnega ujetnika, ki so mu ga dodelile ameriške sile po njegovi aretaciji decembra lani.
Pravica tudi za Kemičnega Alija
Prav tako sta skupaj z nekdanjim iraškim voditeljem in ostalimi visokimi predstavniki pod nadzor novih iraških oblasti prešla nekdanji premierov namestnik Tarik Aziz in Ali Hasan al Madžid oziroma Kemični Ali, ki je izvedel napad na kurdske civiliste s kemičnim in biološkim orožjem in jih najmanj 5000 pobil. Slednji je bratranec nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina in je zasedal 5. mesto na ameriškem spisku najbolj iskanih Iračanov.
Bivši voditelji države in ostali, ki so jih prijele koalicijske sile so najbolj pomembne priče pri ugotavljanju Huseinovih obtožb glede zločinov proti človeštvu.
Začasna iraška vlada, ki je že prevzela civilno oblast v Iraku, je predajo 11. nekdanjih visokih predstavnikov zahtevala zato, da bi jim lahko sodila pred posebnim iraškim sodiščem. Sicer pa pripadnike nekdanje vlade še vedno varujejo koalicijske sile.
Blair v pričakovanju načrta o izgradnji varnosti v Iraku
Britanski premier Tony Blair je povedal, da bodo nova iraška vlada in koalicijske sile v enem mesecu predstavile izčrpen načrt o napredovanju pri izgradnji iraških varnostnih zmožnosti. Blair trdi, da bi načrt lahko omogočil zmanjšanje britanskih sil v Iraku, čeprav drugi viri trdijo, da bi lahko na kratek rok prišlo celo do povečanja številčnosti vojske. "Pomembno je, da začnemo z usposabljanjem, postavimo vodstvo in zagotovimo sredstva, s katerimi bomo pomagali iraški policiji, civilni zaščiti in oboroženim silam pri boju proti teroristom," je dejal Blair in dodal, da je odločnost iraške vlade navdihujoča, vendar situacija v Bagdadu zanje predstavlja gromozanski izziv. Blair trdi, da zazdaj še ni bilo govora o povečanju števila vojakov. Več o tem bo znano bo znano čez en mesec, ko bo predstavljen nov načrt. Prepričan je, da lahko kmalu pričakujemo nov val nasilja in da bodo zato britanski vojaki ostali v Iraku, dokler jih bodo Iračani potrebovali in dokler ne bodo opravili svojega dela.
ZDA nameravajo zmanjšati število oporišč v Iraku
Ameriški poveljnik Chris Prigge je povedal, da ameriška vojska namerava do prihodnje pomladi zmanjšati število svojih oporišč v Iraku na največ 17. "Načrt zmanjševanja števila oporišč je vezan na varnostne razmere in hitrost, s katero bodo iraške sile sposobne prevzemati svoje odgovornosti," je pojasnil Prigge, ki je eden glavnih odgovornih v ameriški vojski za vojaško načrtovanje.
Prav tako je povedal, da načrtujejo, da bodo iraške varnostne sile od decembra lahko same izvajale varnostne patrulje, ameriške čete pa bodo imele funkcijo "enot za hitro posredovanje". Na začetku prihodnjega leta naj bi iraška policija prevzela vse naloge zagotavljanja varnosti, ameriške enote pa bodo izvajale operacije le v skrajnih primerih. Takrat po besedah Priggea ne bodo potrebovali več kot 13 do 17 oporišč v okolici Bagdada. Ta oporišča bodo ostala predvidoma dve leti. Dodal pa je, da si bo ameriška vojska vedno pridrževala pravico do aretacij osumljencev.
Nekdanji civilni upravitelj Iraka Paul Bremer pa je povedal, da najbolj obžaluje, da njegova uprava ni uspela poskrbeti za varnost v Iraku. V pogovoru za ameriško televizijo ABC je komentiral tudi današnjo predajo nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina novim iraškim oblastem. Izrazil je prepričanje, da bodo Iračani dobro poskrbeli za sojenje Huseinu in članom nekdanjega režima.
