Papež: Ameriškega sna niso sanjali vsi

Papež Benedikt XVI., ki se mudi na svojem prvem obisku v Združenih državah, je maševal na stadionu v Washingtonu. Pred 45 tisoč verniki je priznal, da so zlorabe, ki so jih zakrivili duhovniki, žrtvam povzročile "neopisljivo bolečino in trpljenje“. Kljub temu je vernike pozval, naj ljubijo svoje pastorje. Cerkev namreč vztraja, da je med duhovniki le kakšen odstotek 'črnih ovc', medtem ko je večina zvesta svojemu poslanstvu in otrokom pomaga ter jih ščiti.

Maša je potekala na novem, 611 milijonov evrov vrednem stadionu za baseball, ki so ga odprli pred komaj dvema tednoma. Papežu je na pomoč priskočilo okoli 300 duhovnikov, ki so v vsega 20 minutah vernikom razdelili hostije. Sodelovali so štirje zbori s 570 pevci, zapel pa je tudi operni zvezdnik Placido Domingo.

O ameriški veri in kulturi

Papež se je v sredo po sprejemu v Beli hiši v Washingtonu v Nacionalnem svetišču bazilike brezmadežnega spočetja srečal s približno 300 ameriškimi škofi in jim v dolgem nagovoru podal vizijo ameriške katoliške cerkve, pri čemer je poudaril, da vera nikakor ne sme postati zasebna zadeva.

Papež je hvalil vitalnost ameriške katoliške cerkve, vendar izrazil skrb, da veliko katolikov v takšni sekularni kulturi svoje vere ne živi v polnosti. Dejal je, da se je treba upreti obravnavanju vere kot zasebne zadeve. Postavil pa je tudi vprašanje, ali je prav, da se ob nedeljah izraža vera, med tednom pa promovirajo poslovne prakse ali medicinski postopki, ki so v nasprotju s tem.

Papež o krščanskih vrednotah

Vprašal se je tudi, ali je dosledno, da katolik izkorišča reveže ali promovira spolno vedenje, ki je v nasprotju s katoliško moralo, ali zavzema stališče, ki nasprotuje pravici do življenja vsakega človeškega bitja od spočetja do naravne smrti. Te besede je izrekel na dan, ko je vseh pet katolikov na ameriškem vrhovnem sodišču potrdilo ustavnost smrtne kazni, skupina katoliških kongresnikov, ki podpirajo splav, pa je javno naznanila namero, da bodo v četrtek šli po sveto obhajilo na papeževi maši.

Znova o zlorabah

Benedikta XVI. je na srečanju s škofi predstavil nadškof Chicaga in predsednik Ameriške škofovske konference, kardinal Francis George, ki je priznal, da je Cerkev na preizkušnji zaradi spolnih zlorab duhovnikov. Kot je dejal, papež prinaša upanje v času, ko so škandali in slabo reševanje teh škandalov s strani nekaterih škofov otežili vero katolikov in javno življenje cerkve.

Papež je dejal, da odgovoriti na škandale ni bilo enostavno in ponovil Georgeve besede, da je bilo reševanje škandalov zelo slabo, vendar dodal, da se ne sme pozabiti, da velika večina duhovnikov dobro opravlja svoje delo.

Množica: 'Naj živi papež'

Na prvem obisku papeža v Beli hiši po 29 letih se je pred domom ameriškega predsednika zbralo okoli 13.000 ljudi, ki so Benediktu XVI zapeli za 81. rojstni dan. Predsednik George Bush se je tokrat izkazal s ceremonialnostjo, tako da so papežev obisk zaznamovale ameriške ter rumeno-bele zastave Vatikana, poleg rdeče preproge in salv iz 21 topov, pa je nastopila tudi znana sopranistka Kathleen Battle. Nastopile so vojaške godbe na pihala, medtem ko je navdušena množica vzklikala "Naj živi papež".

Po kratkih nagovorih Busha in papeža je sledil sprejem v Beli hiši s torto ter pogovor v Ovalni pisarni, Benedikt XVI. pa se je nato s "papamobilom" zapeljal po Washingtonu do vatikanskega veleposlaništva, ob poti pa ga je pozdravilo na tisoče ljudi.

Reševanje sporov z diplomacijo

Papeža in ameriškega predsednika druži nasprotovanje homoseksualnosti, splavu in raziskavam izvornih celic človeških zarodkov, ločuje pa ju smrtna kazen, vojne, odnos do okolja in socialna politika, čeprav je Bush v svojem nagovoru poudarjal, da so ZDA sočutna država, kjer skrbijo za najbolj revne in uboge. Poudaril je tudi, da so ZDA najbolj verna država na svetu.

Benedikt XVI. je v svojem nastopu diplomatsko namignil, da je potrebno svetovne spore reševati z diplomacijo, ne pa z vojnami.

V skupni izjavi, ki jo je izdala Bela hiša, sta papež in Bush družno zavrnila terorizem in manipulacijo vere za nemoralna in nasilna dejanja proti nedolžnim. Strinjala sta se, da se je potrebno s terorizmom soočiti s sredstvi, ki spoštujejo človeka in njegove pravice. Govorila sta tudi o Iraku, vendar predvsem o položaju tamkajšnje krščanske manjšine, o človekovih in verskih pravicah, boju proti revščini in boleznim v Afriki, Libanonu ter palestinsko-izraelskem sporu.