V Bonn so medtem prispeli že prvi afganistanski predstavniki, ki se bodo udeležili vseafganistanske konference, med njimi tudi posebni odposlanec ZN za Afganistan Lahdar Brahimi.
Severno zavezništvo vkorakalo v Konduz
Sile Severnega zavezništva so v nedeljo vkorakale v Konduz in prevzele nadzor nad mestom. Še zadnje uporne talibane, za katere se v nedeljo ponoči izteče ponudba o predaji in pomilostitvi, naj bi pregnali najkasneje do jutra.
Talibanske sile naj bi se iz Konduza umaknile proti mestu Čardara na zahodu države, vendar jim sile Severnega zavezništva sledijo, je dejal poveljnik Severnega zavezništva Mohamed Daud.
Pogajanja za predajo Kandaharja že potekajo
Po padcu Konduza so talibani začeli pogajanja o predaji še zadnje talibanske trdnjave na jugovzhodu Afganistana, duhovnega središča Kandahar, je danes dejal poveljnik Severnega zavezništva v Heratu Mohamed Zaer Azimi. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pogajanja v Kandaharju že potekajo, medtem pa je Severno zavezništvo pričelo oblegati mesto Helmand na jugu države, ki je prav tako pod nadzorom talibanov. Azimi je še dejal, da je padec Konduza, ki so ga danes zavzele sile Severnega zavezništva, načel moralo talibanov v Kandaharju. Ameriške oblasti pa so potrdile, da ameriška vojska pomaga silam Severnega zavezništva pod vodstvom Ismaila Kana pri napredovanju iz Herata proti Kandaharju.
Upor zaprtih plačancev zatrt
Viri pri Severnem zavezništvu so sporočili, da je bilo v uporu kakih 500 protalibanskih borcev v zaporu v Mazar-i-Šarifu ubitih več sto prostovoljcev iz tujine, ki so se predali v Konduzu. Upor v Mazar-i-Šarifu naj pomagale zatreti ameriške sile z letali.
Poveljnik Severnega zavezništva Mohamed Daud pa je sporočil, da je za posledicami hudih ran, ki jih je pred dvema tednoma dobil v spopadih med talibani in Severnim zavezništvom v Mazar-i-Šarifu, v Kabulu umrl eden najbolj iskanih skrajnih islamistov v Uzbekistanu Džuma Namangani. Namangani naj bi bil blizu glavnemu osumljencu za teroristične napade na ZDA Osami bin Ladnu.
Talibani množično prestopajo na drugo stran
Zajeti talibani vse bolj prestopajo na stran opozicije. V soboto se je predalo več kot 1.100 talibanskih bojevnikov. Tiste afganistanskega porekla so vojaki Severnega zavezništva sprejeli kot brate, s poljubi in objemi, tujce pa pošiljajo v posebne zbirne centre. Na stran sil Severnega zavezništva je prebegnil tudi eden izmed talibanskih voditeljev, mula Haksar. Kot je po zavzetju Konduza povedal za ameriško televizijo CNN, se želi odslej boriti na strani Severnega zavezništva. Haksar je prvi visoki talibanski voditelj, ki je prestopil na stran protitalibanskih sil.
Tudi talibani afganistanskega rodu, ki so branili Kabul, so se pridružili silam Severnega zavezništva. Tuji borci v njihovih vrstah naj bi že pobegnili na jug Afganistana, proti Kandaharju.
Ob začetku obleganja Konduza 12. novembra je bilo v mestu okoli 10.000 talibanskih bojevnikov in okoli 3.000 tujcev. Ni še jasno, v kakšni meri so tujci lojalni Osami bin Ladnu. V glavnem gre za Arabce, Čečene in Pakistance. V enem primeru je zajeti tujec sprožil skrito granato, s katero je ubil sebe in še dva ujeta talibana, težko ranil pa častnika opozicijske vojske.
Predsednik protitalibanske opozicije Burhanudin Rabbani je dejal, da bodo zajete tujce, ki so se borili na talibanski strani, najverjetneje predali Združenim narodom. Dodal je še, da je strah, da bi vojaki Severnega zavezništva te takoimenovane arabske talibane pobili, brez osnove.
Britanska vlada zanika pisanje Sunday Timesa
V današnji izdaji britanski časnik Sunday Telegraph piše, da ZDA nameravajo v napad na talibansko trdnjavo Kandahar na jugovzhodu Afganistana vključiti 25.000 padalcev, v operaciji pa naj bi po vsej verjetnosti sodelovali tudi pripadniki britanskih elitnih enot. Britanska vlada je to odločno zanikala in sporočila, da za zdaj nima takih načrtov. Po poročevanju istega časnika naj bi se ZDA odločile za obsežno kopensko ofenzivo, saj naj bi se v Kandaharju zadrževala tako glavni osumljenec za teroristične napade na ZDA Osama bin Laden kot vrhovni vodja talibanov, mula Mohamed Omar.
Osama bin Ladna naj bi videli pred tremi ali štirimi dnevi blizu mesta Tora Bora, 56 kilometrov jugozahodno od Džalalabada.
Japonci v protiteroristični koaliciji
Po Veliki Britaniji, Franciji in Italiji je na pomoč protiteroristični koaliciji svojo vojsko poslala tudi Japonska. V Indijski ocean so napotila tri bojne ladje, rušilca, minolovca in oskrbovalno ladjo, ki bodo skrbele za logistično podporo v boju proti terorizmu. Odhod Japoncev na prvo vojaško akcijo po drugi svetovni vojni so spremljali tudi protesti.
Rabani: Ne rabimo tujih vojakov
Predsednik Rabani se je izrekel proti vsakršni navzočnosti tujih enot v Afganistanu. "Afganistan ne potrebuje tujih vojakov," je za britanski radio BBC dejal Rabani, ki je postal eden najvplivnejših voditeljev Severnega zavezništva. Po njegovem lahko Afganistanci sami rešijo svoje zadeve ter dodaja, da se tujci ne bi smeli vtikati v Afganistan. Vsekakor pa država potrebuje pomoč za obnovo iz tujine, je še menil. Po ocenah je v Afganistanu sicer trenutno več sto ameriških in britanskih vojakov.
Bodo ZDA razširile vojno?
Britanski časnik The Sunday Times v današnji izdaji tudi piše, da načrtujejo ZDA in Velika Britanija razširitev protiteroristične vojne tudi na Somalijo, Sudan in Jemen. Časnik poudarja, da naj bi se Američani in Britanci novih nalog lotili takoj po končanih operacijah v Afganistanu. Cilji napadov naj bi bili usmerjeni proti voditeljem terorističnih organizacij, ki so domnevno povezane Osamo bin Ladnom. Tiskovni predstavnik britanske vlade je sicer omilil navedbe časnika, vendar ni zanikal zapisanega.
Ameriški napadi na meji s Pakistanom
Ameriška letala pa so včeraj napadala območje blizu vzhodnoafganistanskega mesta Džalalabad, kjer je imel Osama bin Laden več centrov za urjenje. Prav tu v gorah naj bi se še vedno skrival tudi bin Laden.
V letalskih napadih v goratih predelih blizu pakistanske meje je vsaj osem bomb padlo tudi na pakistansko ozemlje. Pri tem ni bilo pakistanskih žrtev, umrlo pa naj bi vsaj trinajst Afganistancev. Pentagon na te trditve še ni odgovoril.
