Potem ko so ameriške sile prevzele nadzor nad posameznimi deli Bagdada, so se nekateri prebivalci iraške prestolnice znesli nad simboli moči iraškega predsednika. Prebivalci Bagdada so se lotili slik in kipov iraškega voditelja, na trgu Ferdaus v samem središču Bagdada pa so ameriški vojaki porušili ogromen kip Sadama Huseina. Prebivalci zahodnega dela Bagdada, imenovanega Menšen, naj bi medtem ropali in uničevali prazne javne zgradbe. Izropano naj bi bilo tudi neko vladno skladišče vozil. Podobni incidenti naj bi se zaradi odsotnosti iraške vojske in policije sicer odvijali tudi po drugih delih prestolnice.
Po poročanju tujih dopisnikov, naj bi se več sto navdušenih Iračanov veselilo, plesalo in pozdravljalo ameriške marince, ki so zavzeli določene predele na vzhodu Bagdada. Do velikega praznovanja je prišlo predvsem v severovzhodnem delu Bagdada, imenovanem Sadam, kjer živi dva milijona ljudi, večinoma šiitov, ki Sadamovemu režimu že tradicionalno nasprotujejo.
V današnjih spopadih v Bagdadu pa je bilo, po podatkih ameriške vojske, ranjenih šest marincev, eden med njimi huje. Medtem je mednarodni odbor Rdečega križa začasno ustavil vse svoje dejavnosti v iraški prestolnici zaradi nevarnega položaja in zmede, ki trenutno vlada v Bagdadu. Mednarodni odbor sicer že od včeraj pogreša svojega sodelavca.
Washington: Vojne še ni konec!
Američani se v Bagdadu po navedbah ameriške televizije CNN soočajo le še s šibkim odporom iraške strani. Večina iraških borcev naj bi se že vdala, tako da se lahko ameriški vojaki po mestu gibajo skoraj neovirano. Osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) je kljub temu posvarilo pred preuranjenim zmagoslavjem.
Vojaške operacije sicer potekajo po načrtih, napredovanje čet je občutno, iraški režim se je znašel v kaosu, a vojna s tem še ni končana, je pojasnil general Vince Brooks. Ameriški podpredsednik Dick Cheney pa je ocenil, da so hudi spopadi med ameriško-britanskimi silami in iraškimi enotami še vedno možni, saj sile, zveste iraškemu predsedniku, še vedno nadzorujejo več mest na severu Iraka.
Operacije v drugih delih Iraka
Koalicijske enote neprestano bombardirajo tudi rojstni kraj Sadama Huseina Tikrit, skupaj s kurdskimi bojevniki pa so zavzeli strateško pomemben vrh Maklub blizu Mosula na severu Iraka. Območje je bilo pomembna točka iraške protiletalske obrambe kot tudi center, od koder so Iračani svoje vojake oskrbovali s strelivom in ostalo vojaško opremo. Ameriške enote so že včeraj zasedle vojaško letališče Rašid na jugovzhodu mesta, kjer so odkrile skladišče orožja ter streliva. Našli naj bi tudi ameriške uniforme in zaščitne obleke, zaradi česar sumijo, da so Iračani tam zadrževali ameriške vojne ujetnike.
Američani razglasili zračno premoč
Tiskovni predstavnik Pentagona, general Stanley McChrystal, je dejal, da so si zavezniki priborili popolno zračno premoč nad Irakom, kar pomeni, da iraška protiletalska obramba ne zmore več učinkovito ovirati zavezniških letal. McChrystal ni omenil letala vrste A-10, ki ga je sestrelila iraška raketa zemlja-zrak. Pilot se je sicer izstrelil iz letala, kasneje pa so ga nepoškodovanega našli ameriški vojaki. Pentagon je včeraj dva člana posadke lovskega letala vrste F-15E, ki je strmoglavilo že v nedeljo, uvrstil na seznam pogrešanih.
Novinarji žrtve ameriške samoobrambe
Ameriški tank, ki je včeraj streljal na hotel Palestina, v katerem se nahaja večina tujih dopisnikov, je v napadu ubil dva televizijska snemalca ter ranil najmanj tri osebe. Kot trdijo predstavniki ameriške vojske, naj bi ameriški tank streljal v samoobrambi. Tiskovna predstavnica Pentagona Victoria Clarke pa je ob novici, da je ameriška bomba uničila sedež arabske televizije Al Džazira in ubila enega novinarja, dejala, "da je Pentagon novinarjem vedno odsvetoval pot v Bagdad, ker gre za vojno in nevarno območje." Ameriško obstreljevanje novinarskih poslopij v središču Bagdada pa je ostro obsodila mednarodna nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International.
Nejasni podatki o žrtvah vojne
Po ameriških navedbah je od začetka napadov na Irak umrlo 96 ameriških vojakov, deset jih pogrešajo, 30 britanskih vojakov in več kot 2320 iraških vojakov. Irak doslej ni navedel podatkov o žrtvah med vojaki, pred tednom dni pa so sporočili, da je bilo doslej ubitih 1252 civilistov, 5103 pa naj bi bili ranjeni.
