Chirac je še dejal, da francoske sile trenutno sodelujejo v številnih operacijah, "na žalost pa bi se lahko odprle še druge". Turški tisk pa je poročal, da želi turška vojska kakih 20 tisoč vojakov in oklepnih vozil napotiti na sever Iraka, da bi v primeru ameriške vojaške operacije v Iraku zavarovala svoje ozemlje.
Časnik Radikal tako poroča, da so predstavniki generalštaba turške vojske kot nujno ocenili, da štiri brigade pošlje v iraški Kurdistan, nad katerim je Irak nadzor izgubil po zalivski vojni leta 1991. Ankara je sicer na območju že namestila več sto vojakov, ki preganjajo privržence Kurdske delavske stranke, ki se borijo za neodvisnost Kurdov od Turčije.
Pentagon napovedal mobilizacijo rezervistov
Pentagon je medtem napovedal prvo večjo mobilizacijo rezervistov, ki je zajela skoraj 20 tisoč mož. Kot je povedal tiskovni predstavnik rezervistov Steven Stromvall, so rezervisti in člani narodne garde prejeli ukaz, da naj bodo v prihodnjih 30 dneh pripravljeni za namestitev. Med vpoklicanimi je 10 tisoč pripadnikov kopenskih sil.
Nekatere naj bi poslali v Perzijski zaliv, druge za okrepitev v Evropo, tretji pa naj bi v ZDA zagotavljali notranjo varnost, medtem ko naj bi za varovanje 163 letalskih oporišč na ameriškem ozemlju skrbelo 9 tisoč članov narodne garde.
Kot je poročal britanski BBC, bo Velika Britanija zaradi vojne v Iraku vpoklicala 8 tisoč rezervistov. Britanski premier Tony Blair je tako na srečanju britanskih veleposlanikov v Londonu poudaril, da bi po njegovih ocenah lahko sledile usodne posledice, če iraški predsednik Sadam Husein ne bo razorožen. Blair naj bi tudi znova poudaril odločenost, da bo složno z ameriškim predsednikom Bushem obvladal iraško krizo. "Ostati najtesnejši zaveznik ZDA je popolnoma v našem nacionalnem interesu," naj bi še dejal Blair.
Mobilizacija prvih rezervistov v Veliki Britaniji
Britanski obrambni minister Geoff Hoon je vpoklical prvo skupino 1500 rezervistov za morebitno vojno v Iraku, napovedal pa je tudi, da bi lahko v prihodnje mobiliziral še dodatno število vojakov. "Ta ukrep ne pomeni, da je vojna v Iraku neizbežna. To je le zadnji korak pri povečevanju pritiska na iraškega predsednika Sadama Huseina," je v spodnjem domu britanskega parlamenta dejal Hoon. Po navedbah britanskih medijev naj bi bilo skupaj vpoklicanih 7000 vojakov.
Na vpoklic britanskih rezervistov se je odzval tudi urad britanskega premiera Tonyja Blaira. "Še vedno upamo, da vojna v Iraku ne bo potrebna, toda zgodovina nas uči, da se Husein odziva le, če je prepričan, da nima druge izbire," so sporočili iz Blairovega urada.
Bush: Huseinovi očitki 'jemljejo voljo'
Ameriški predsednik George Bush je ponovno izjavil, da iraški voditelj predstavlja nevarnost za ZDA in sosednje države, vendar ima še vedno možnost, da se izogne vojni. Glede očitkov iraškega voditelja Sadama Huseina, da inšpektorji Združenih narodov za nadzor orožja v Iraku vohunijo, pa je Bush dejal, da Huseinove besede "jemljejo voljo".
"Če njegove izjave pogledamo skupaj z iraškim poročilom o orožju za množično uničevanje, ki je bilo jasno nezadostno, nam to močno jemlje voljo za to, da bi problem rešili po mirni poti," je dejal Bush. Tudi Združeni narodi so zavrnili Huseinove očitke, da inšpektorji vohunijo. Kot je dejal tiskovni predstavnik vodje inšpektorjev Hansa Blixa Ewen Buchanan, je Blix jasno povedal, da bo takoj odpustil vsakega inšpektorja, ki bi v Iraku zbiral informacije za svojo vlado.
Napadi na Irak se nadaljujejo
Ameriška in britanska letala so včeraj znova bombardirala iraške položaje na jugu države, kjer velja prepoved preletov, je sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske na Floridi. Letala so bombardirala dve mobilni radarski napravi iraške protiletalske obrambe. Šlo naj bi za dejanje samoobrambe. Ameriška in britanska letala so območje prepovedi preletov na jugu Iraka zadnjič bombardirala v soboto.
