Zavahiri kliče po maščevanju

Potem ko je propadel še zadnji poskus mirne rešitve obleganja radikalnih islamistov v Rdeči mošeji v Islamabadu, so se pakistanske oblasti odločile uporabiti silo za dokončanje krize. Po prihodu pogajalske delegacije iz kompleksa Rdeče mošeje, se je začela „operacija Tišina“. Pakistanske varnostne sile so se danes borile še z zadnjimi skrajneži, ki so vztrajali v oblegani Rdeči mošeji in jih premagale.

Osemdnevno obleganje mošeje in spopadi, v katerih je bilo ubitih več kot 80 ljudi, so se tako končali. Tiskovni predstavnik vojske Vahid Aršad je dodal, da območje mošeje še preiskujejo zaradi morebitnih podstavljenih min in drugega orožja.

Pakistanski premier Šaukat Aziz je medtem novinarjem povedal, da znotraj kompleksa mošeje niso našli nobenih trupel žensk ali otrok ter ocenil, da je možnost tovrstnih odkritij majhna. "Glavna skupina žensk je bila skupaj in je tudi prišla ven skupaj," je dejal. Pri tem je mislil na 27 žensk in tri otroke, ki so mošejo zapustili v torek. V končnih spopadih - 35 ur trajajočem napadu pripadnikov elitnih posebnih enot, ki se je začel v torek zgodaj zjutraj - je bilo ubitih več kot 50 skrajnežev in deset vojakov, 33 je bilo ranjenih. Med ubitimi je brat vodje Rdeče mošeje Maulana Abdula Aziza, Abdul Rašid Gazi, ki je bil po aretaciji Aziza najvišji klerik v mošeji in je predajo odločno zavračal.

Pogajanja niso obrodila sadov

Pogajalska skupina, ki jo je vodil nekdanji pakistanski premier in zdajšnji predsednik vladajoče Islamske lige Čaudri Šudžat Husein, se je enajst ur prek mobilnih telefonov in megafonov pogajala z zdaj že ubitim voditeljem upornih študentov Gazijem.

"Ponudili smo mu veliko, vendar se ni bil pripravljen pogoditi,“ je dejal Husein. Gazi je v pogajanjih, potem ko je bila predaja že dogovorjena, pakistanski vladi postavil nesprejemljiv pogoj zagotovitve varnega prehoda v mošeji prisotnih tujih islamskih borcev, komandantov Al Kaide arabskega porekla, Abu Zarja in Abu Masurja.

Verski voditelj Rehmatulah Halil, ki je prav tako bil član pogajalske skupine, pa je za neuspešna pogajanja obtožil pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa. Halil trdi, da je Gazi že pristal na začasni hišni pripor v zameno za izpustitev vseh študentov, razen tistih, ki jih išče policija. Takrat naj bi si oblast premislila in Halil je mnenja, da je prav oblast odgovorna za prelivanje krvi.

Vladna stran je že zavrnila njegove trditve. Minister za verske zadeve Ijaz ul Hak je neuspeh pogajanj pripisal Gazijevemu vztrajanju pri varnemu prehodu za tuje skrajneže.

Skrajneži so se utrdili v kletnih prostorih in na minaretih

Nekaj minut po razglasitvi neuspeha pogajanj so specialne enote pakistanske vojske vdrle v kompleks Rdeče mošeje in zasedle pritlični del. Militantni skrajneži, ki po besedah Mušarafa pripadajo z Al Kaido povezani organizaciji Mohamedova vojska, so se utrdili v kletnih prostorih mošeje in na minaretih. Oboroženi z avtomatskim orožjem in ročnimi raketnimi metalci še vedno nudijo odpor in streljajo na pakistansko vojsko z minaretov. Vojska pa zatrjuje, da nadzoruje že večino obleganega območja.

Samo „operacija Tišina“ je terjala 62 življenj, število žrtev pa bi se lahko močno povečalo, ko bodo varnostne sile preiskale celoten kompleks. Med žrtvami je tudi mati vodje upora Gazija, ki je v dimu številnih eksplozij umrla zaradi zadušitve. Pakistanskim vojakom pa se je predalo kakih 50 skrajnežev.

Zakaj prav Rdeča mošeja?

Že leta velja Rdeča mošeja v Islamabadu kot center militantnih islamistov. Ti podpirajo talibansko gibanje v Afganistanu in ostro kritizirajo Mušarafovo sodelovanje v ameriški vojni proti terorju. Gazi je takšno ravnanje pakistanskih oblasti označil za izdajo islama in se odločil, da bo raje umrl kot mučenik in tako zasejal seme islamske revolucije, kot pa da se preda izdajalcem vere.

Protesti v znak podpore borcem v Rdeči mošeji

Vodja madrese v Severozahodni obmejni provinci in oče talibanskega gibanja Maulana Sami ul-Haq je zagrozil s samomorilskimi napadi po vsej državi.

V mestu Batagram je kakih sto pripadnikov lokalnih plemen in verskih študentov blokiralo cesto proti Kitajski. Vzklikali so gesla proti Mušarafu in vladi, pri čem so streljali v zrak.

Več kot 500 verskih študentov se je zbralo na protestu v mestu Multan na vzhodu Pakistana.

Kronologija spopadov v Islamabadu

Januar 2007 - Skupina študentk korana v Rdeči mošeji je zasedla otroško knjižnico v Islamabadu v znak protesta zaradi odločitve vlade, da bo podrla mošeje in verske šole, madrase, ki so bile zgrajene brez uradnega dovoljenja.

27. marec - V okviru kampanje proti nemorali, ki so jo začele marca proti trgovinam s ploščami in video kasetami, študentke ugrabijo tri ženske, ker naj bi vodile javno hišo, nato še policista. Izpustijo jih, potem ko se ženske pokesajo, v časnikih pa objavijo njihovo fotografijo v burkah.

6. april - V Rdeči mošeji ustanovijo islamsko šeriatsko sodišče. Verski vodja mošeje Maulana Abdul Aziz je zagrozil s tisoči samomorilskimi napadi, če bo vlada skušala zapreti sodišče, ki bo nadziralo izvajanje islamskega prava.

9. april - Šeriatsko sodišče mošeje izda fatvo proti pakistanski ministrici za turizem Nilofar Bahtiar, ker naj bi grešila s tem, ko je bila v časnikih objavljena fotografija, kako objema inštruktorja padalstva po skoku v človekoljubne namene v Franciji.

10. april - Vlada je blokirala nezakonito spletno stran in radijsko postajo mošeje.

19. maj - Po aretaciji ducata podpornikov mošeje, študenti, povezani z mošejo, ugrabijo štiri policiste. Sledi ugrabitev še dveh policistov. Vse kasneje izpustijo.

23. junij - Več deset študentov je iz klinike za akupunkturo, za katero so trdili, da je javna hiša, ugrabili devet ljudi, med njimi šest Kitajk in Kitajca. Po protestu Pekinga so vse isti dan izpustili.

3. julij - Med varnostnimi silami, nameščenimi okoli mošeje, in skrajneži iz mošeje so izbruhnili ulični spopadi pred mošejo. Ubitih je bilo najmanj devet ljudi, 150 je bilo ranjenih.

4. julij - Varnostne sile so obkolile mošejo in zahtevale brezpogojno predajo skrajnežev in domnevnih talcev. Kakih 1200 študentov zapusti mošejo, več sto pa jih v njej ostane. Verskega vodjo mošeje Maulana Abdula Aziza so aretirali preoblečenega v burko med poskusom bega. Njegov brat Abdul Rašid Gazi je prevzel vodenje mošeje.

7. julij - Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je zagrozil, da bodo ubili vse skrajneže v mošeji, če ne bodo položili orožja.