"Doslej je bilo to doživetje polno drame, napetosti in zmede," se glasi komentar analitikov bruseljskega inštituta European Policy Centre o dosedanjih zaslišanjih, na katerih so evropski poslanci preverili 20 kandidatov za evropske komisarje in kandidatko za podpredsednico. Prihodnji teden bo na vrsti še preostalih šest podpredsedniških kandidatov, tudi naša kandidatka Alenka Bratušek.
Triurno zaslišanje terja veliko zbranosti in mirnih živcev ter dobro pripravljenost. Kandidat na začetku poda 15-minutno izjavo, sledi "pingpong" 45 vprašanj - evropski poslanec ima minuto časa za vprašanje, kandidat dve minuti za odgovor. Na koncu lahko kandidat poda petminutno sklepno izjavo.
Kandidati so doslej večinoma odgovarjali v maternem jeziku.
Tudi Bratuškova naj bi na vprašanja odgovarjala v glavnem v slovenščini, uvodni govor pa naj bi imela v angleščini.
Zaslišala jo bosta odbor za industrijo, raziskave in energijo ter odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Na vroči stol bo sedla v ponedeljek ob 14.30. Pred ustnim izpitom je pisno odgovorila na šest vprašanj, ki bodo izhodišče za zaslišanje.
Čeprav so evropski poslanci pred zaslišanji načeloma izpostavljali, da bodo kandidate ocenjevali na podlagi njihovega nastopa na ustnem izpitu, so obenem vnaprej izražali pomisleke o nekaterih med njimi. Poleg Britanca Jonathana Hilla, Madžara Tiborja Navracsicsa in Španca Miguela Ariasa Caneteja je bila med spornimi tudi Bratuškova.
Pomisleki glede Bratuškove so prihajali predvsem iz vrst evropskih socialdemokratov, druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu. Njihov vodja Gianni Pittella je izrazil zaskrbljenost zaradi procesa njenega imenovanja, češ da se zdi, da je kandidirala samo sebe.
V najmočnejši politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so se kljub odločnemu nasprotovanju petih slovenskih članov kandidaturi Bratuškove vzdržali vnaprejšnjih komentarjev. "Počakali bomo na zaslišanje, saj delujemo po načelu in dubio pro reo (v dvomu v korist obtoženega)," so sredi septembra povedali v EPP.
Previdnost v EPP gre pripisati dejstvu, da je član evropske desnosredinske družine tudi prihodnji predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ki je Bratuškovo izbral. Iz vrst EPP prihajata tudi oba predsednika odborov, ki bosta zaslišala slovensko kandidatko. Šef odbora za energijo je Poljak Jerzy Buzek, odbora za okolje pa Italijan Giovanni La Via.
V odboru za energijo od nje pričakujejo zlasti vizijo o energetski uniji in načrt konkretnih ukrepov za njeno uresničitev, je napovedal. Ona pa lahko po Buzkovih besedah od odbora med drugim pričakuje vprašanja o Južnem toku, tudi zato, ker je Slovenija ena od držav, ki je z Rusijo sklenila sporazum o tem spornem plinovodu.
Ob tem je Poljak poudaril, da od Bratuškove že v uvodni izjavi pričakujejo tehtna pojasnila vseh dvomov, ki se pojavljajo v povezavi z njeno kandidaturo. Tudi od prepričljivosti njenih uvodnih pojasnil naj bi bilo odvisno, koliko od 45 vprašanj se bo nanašalo na proces imenovanja slovenske kandidatke za evropsko komisarko.
Usoda Bratuškove naj bi bila odvisna predvsem od tega, kako se bo izkazala na zaslišanju. Če bodo njeni odgovori vsebinsko dobri in pojasnila očitkov v povezavi z njeno kandidaturo prepričljiva, ne bi smela imeti težav, pravijo nekateri viri v Bruslju. A izkušnja z dosedanjimi zaslišanji je pokazala, da so merila evropskih poslancev o tem, kaj je prepričljivo, relativna in odvisna od širših interesov političnih skupin.
Čeprav naj bi bili najvplivnejši skupini, desnosredinska EPP in evropski socialisti, pred zaslišanji sklenili pakt o nenapadanju, dejanska slika kaže drugače. EPP trenutno drži za talca francoskega socialdemokrata Moscovicija, evropski socialisti ostro napadajo konservativne kandidate, predvsem Madžara Navracsicsa in Španca Caneteja.
"Politična preigravanja so ušla nadzoru," komentirajo viri v Bruslju. Vse je odprto. Povsem mogoče je, da bo to le velika predstava merjenja moči med parlamentom in komisijo na eni strani ter med posameznimi političnimi skupinami na drugi strani, ki se bo končala brez žrtev in le s kakšnimi strukturnimi spremembami.
A tudi bolj krvoločnega scenarija ni mogoče izključiti, saj naj bi nekateri v skupini socialistov vztrajali vsaj pri enem skalpu. Tako bi namreč na koncu lažje upravičili glasovanje za komisijo, v kateri je po njihovem mnenju glede na izid evropskih volitev razmerje med političnimi silami neustrezno - preveč kandidatov iz vrst EPP in liberalcev, premalo socialistov.
KOMENTARJI (426)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.