Na Madžarskem so zaslišali četverico, ki so jo aretirali po četrtkovem odkritju tovornjaka z 71 razpadajočimi trupli beguncev na avtocesti v Avstriji.
V priporu bodo po odločitvi preiskovalnega sodnika ostali najmanj do 29. septembra, je po zaslišanju povedal glavni sodnik Ferenc Bicskei.
Pripor se lahko tudi po tem datumu še podaljša. Za to se lahko sodnik odloči, če tudi v tem času še ne bodo vložene obtožnice proti osumljenim, če presodi, da obstaja za to utemeljen razlog, je pojasnil tiskovni predstavnik sodišča Szabolcs Sarkozy.
Po prepričanju policije je med štirimi osumljenci, ki so jih aretirali v petek na Madžarskem, tudi voznik tovornjaka. Gre sicer za tri Bolgare in Afganistanca, ki so stari 29, 30, 50 in 28 let.
Tožilstvo je zahtevalo, da osumljeni po današnjem zaslišanju ostanejo v priporu zaradi "izjemne narave zločina, smrti tihotapljenih oseb ter izvedbe kriminalnega dejanja tihotapljenja ljudi na način poslovne dejavnosti".
Osumljeni so po oceni avstrijske policije manj pomembni člani ene od številnih tihotapskih mrež, ki prežijo na tisoče migrantov, ki se skušajo prebiti v Evropo. Madžarski mediji poročajo, da je eden od osumljenih novinarjem ob prihodu namenil širok nasmešek in se v spremstvu policistov odpravil na zaslišanje.
Avstrijski državni tožilec Johann Fuchs je medtem že napovedal, da bo zahteval, da Madžarska osumljence izroči Avstriji.
Hladilnik s trupli je bil parkiran v odstavni niši na avtocesti južno od Dunaja, žrtve pa naj bi bili begunci iz Sirije, med njimi tudi otroci. Tovornjak so našli v četrtek, kdaj so žrtve dejansko umrle, pa še ugotavljajo. Po prvih ugotovitvah so se žrtve zadušile že slabo uro potem, ko so jih naložili na tovornjak.
Preprečili novo tragedijo
Avstrijska policija je medtem danes odkrila nov tovornjak z begunci, v katerem so bili tudi trije otroci, ki so jih morali zaradi oslabelosti prepeljati v bolnišnico. V tovornjaku, ki so ga ustavili nedaleč od meje z Nemčijo, je bilo sicer 26 ljudi.
Otroci so bili zaradi dehidracije, pomanjkanja kisika in visoke vročine v kritičnem stanju. Kot je povedal predstavnik avstrijske policije, so zdravniki ocenili, da "bi otroci, če jih ne bi rešili, kmalu umrli".
29-letnega voznika iz Romunije so aretirali, otroke in njihove starše pa so namestili v bolnišnici v mestu Braunau.
Voznik se je sicer skušal najprej izogniti nadzoru prometa in je, ko je videl policijski avto za seboj, najprej pospešil. V vozilu so bili migranti iz Sirije, Afganistana in Bangladeša.
ZN: Nujno je storiti veliko več
Združeni narodi (ZN) so po tem, ko je v zadnjih dneh umrlo več sto beguncev, prepričani, da "je nujno storiti veliko več", da bi tovrstne smrti preprečili. Poleg trupel beguncev, ki so jih v četrtek našli v zapuščenem tovornjaku sta namreč isti dan ob obali Libije trčili dve plovili, pri čemer je umrlo vsaj 100 ljudi, 100 pa jih še pogrešajo.
Generalni sekretar Ban Ki Mun je povedal, da je zaradi teh nedavnih smrti "zgrožen in strtega srca" in države pozval h "kolektivnemu političnemu odzivu" da bi se izognili "krizi solidarnosti".
"Velika večina ljudi, ki se podaja na to naporno in nevarno pot so begunci, ki bežijo iz Sirije, Iraka in Afganistana," je povedal. "Mednarodna skupnost mora pokazati večjo odločenost pri reševanju konfliktov in drugih težav, ki ljudem ne dajejo druge možnosti, kot da zbežijo," je dodal.
Ban je narode pozval, naj se držijo mednarodne zakonodaje glede prošenj za azil in naj ne "silijo ljudi, da se vrnejo nazaj, od koder so zbežali. Ne gre le za spoštovanje mednarodnega prava, ampak za našo dolžnost kot človeških bitij," je dodal.
"To je človeška tragedija, ki zahteva odločen skupen politični odziv. Gre za krizo solidarnosti, ne za krizo številk," je dejal.
Pozval je tudi k bolj zavzeti akciji proti tihotapcem ljudi, kar je izpostavil tudi predstavnik Bele hiše Josh Earnest. "Nasilje in nestabilnost v Severni Afriki in na Srednjem vzhodu ne destabilizira le neposredne okolice, ampak ima takšen učinek tudi na druge predele sveta, vključno z Evropo," je povedal.
AI: Slovenski načrt je pomanjkljiv
Slovenija se na sprejetje povečanega števila beguncev pripravlja po t. i. kontingentnem načrtu, ki pa je po besedah direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel pomanjkljiv, saj govori samo o prosilcih za azil, čeprav je znano, da so migracijski tokovi mešani.
Pojasnila je, da državo prečkajo tako ljudje, ki bi v Sloveniji denimo zaprosili za azil, kot tudi tisti, katerih cilj so druge države in bi želeli Slovenijo uporabiti zgolj kot tranzitno državo in se tu ne želijo dokumentirati. Za Evropsko unijo namreč velja Dublinska uredba, ki državam omogoča, da migrante vračajo v državo, v kateri so prvotno zaprosili za azil, je dodala.
Po njenem prepričanju bi lahko države sprejele neke vrste mehanizem, kot ga je Slovenija za begunce iz bivše Jugoslavije vpeljala v času vojne v Bosni in Hercegovini. Mehanizem začasne zaščite je veljal za vse ljudi iz določenega območja in ni bila potrebna individualna presoja vsakogar, je poudarila.
Kot piše na spletni strani ministrstva za notranje zadeve, mora sicer tujec v najkrajšem možnem času od vstopa v Slovenijo pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito.
Policija nato ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo, ter ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilca se lahko po potrebi razseli v ustrezne institucije ali pa se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, za kar se mu v posebnih primerih lahko dodeli finančna pomoč.
Ko je bil s prosilcem že opravljen osebni razgovor, ga lahko po tednu bivanja v azilnem domu nastanijo na zasebnem naslovu. O prošnji za nastanitev na zasebnem naslovu odloča strokovna medresorska komisija, piše na spletni strani ministrstva. V primeru, da je prosilcu priznana mednarodna zaščita, pridobi pravico do sodelovanja v integracijskih ukrepih, v primeru negativne odločitve pa se izvede postopek vrnitve tujca v izvorno državo.
Nataša Posel se boji, da bodo morali ljudje, ki bodo prišli v Slovenijo, čakati več mesecev na ureditev statusa, saj že za sedanji pritok, s katerim se srečujejo na notranjem ministrstvu, porabijo veliko časa. "Za vsakega vsaj za uvodni pogovor potrebujejo tri ure, teh ljudi pa bo več sto ali tisoč," je dodala.
Ob tem je pojasnila, da je treba ločiti med azilantom in beguncem, saj gre za dve zelo različni stvari, različen pa je tudi obseg pravic, ki jih ti ljudje imajo. Kot je dodala, mora biti beguncem status odobren, tisti, ki ne bodo zaprosili za azil, pa bodo vrnjeni v državo od koder so prišli. "Nekdo ki pa tukaj čaka na azil, je takoj del integracijske politike, ima takoj možnost šolanja, učenja jezika," je pojasnila.
Politika EU do beguncev je po mnenju direktorice AIS lahko kruta, že to, da morajo pešačiti sem, je navedla. "Za nas je zelo pomembno, da EU zagotovi varne in legalne poti. Če bi Slovenija torej vedela, da lahko sprejme 1000 ljudi, bi jim lahko že v Grčiji ponudila prevoze in bi potovali varno, ne bi bili podvrženi temu, da se zadušijo v tovornjakih," je še izpostavila.
