Podcenjevali so vlogo bin Ladna

Ameriške oblasti poročajo, da je prvi mož teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden pisal dnevnik. V njem naj bi bile shranjene ideje in podrobnosti o različnih načrtih ter napadih. Dnevnik so zasegli med ameriškim napadom v kraju Abotabad v Pakistanu, v katerem so usmrtili bin Ladna, še poročajo.

Dnevnik je bil le eden od številnih dokaznih gradiv, ki jih je zasegla ameriška obveščevalna služba. Med drugim so zasegli tudi okoli 100 pomnilniških ključev in pet računalnikov.

Bin Laden naj bi v svojih dnevnikih računal, koliko Američanov mora umreti, da bodo zapustili Bližnji vzhod. Ob tem je tudi zapisal, da manjši napadi po 11. septembru 2001 niso dosegli želenega učinka. Pisal pa je tudi pozive svojim privržencem k napadom na manjša mesta in vlake.

Prvi mož Al Kaide je tudi načrtoval, da bi napade izvedli na pomembnejše datume, kot je ameriški dan neodvisnosti (4. julij), hkrati pa je nameraval izvesti napad na 10. obletnico napadov v New Yorku. Zapisal je tudi, da bi se morala napadov bati tudi druga ameriška mesta, kot je Los Angeles.

Njegove besede nakazujejo, da so pristojni za boj proti terorizmu po vsem svetu podcenjevali njegovo vlogo v vodenju organizacije, ki je ostala ključna, čeprav je prevladovalo splošno prepričanje, da je bil zaradi izolacije le še navdih svojim privržencem, ugotavljajo ameriške oblasti.

Bin Ladnov dnevnik in množica drugih dokumentov razkrivajo, da je prvi svetovni terorist pomagal načrtovati vse večje teroristične zarote v zadnjem času, ki so jih razkrile ZDA, so sporočili predstavniki ameriške administracije.

V bin Ladnovih zapiskih doslej niso odkrili nobenih novih zarot, obveščevalci pa opozarjajo, da bodo potrebovali več tednov, morda celo mesecev, da se bodo prebili skozi vse dokumente.

Dokumenti razkrivajo, da je bil bin Laden v stiku s poganjki Al Kaide po vsem svetu, tudi z njenim krilom v Jemnu, ki ga imajo ZDA za največjo grožnjo. Poznal je ameriške protiteroristične ukrepe in svoje privržence učil, kako se jim izogniti.

Komunikacija je v glavnem potekala preko pomnilniških ključev, ki so jih iz bin Ladnovega skrivališča odnašali kurirji. To je sicer zelo počasen postopek, a ga je zelo težko izslediti.

Holder: To ni bil atentat

Ameriški generalni državni tožilec Eric Holder trdi, da akcija, v kateri so pripadniki ameriške specialne enote tjulnji pretekli teden ubili bin Ladna, ni bila atentat. Dejal je, da je bila to misija ubij ali aretiraj in dodal, da bi v primeru, da bi se bin Laden predal, to tudi sprejeli. Na prvem mestu je bila zaščita pripadnikov ene najbolj elitnih posebnih enot ameriške vojske. Holder dodaja, da so vojaki postopali pravilno, saj ni bilo nobenega znaka, da bi se bin Laden lahko predal. "Če bi ta možnost obstajala, da bi se mirno predal, bi se to tudi zgodilo. Vendar pa je bila njihova zaščita, to je zaščita vojske, ki je vstopila v hišo, v naših glavah na prvem mestu," je pojasnil Holder.

Maščevanje z razkritjem imena

Akcija, v kateri so usmrtili bin Ladna, je namreč sprožila napetosti med Ameriko in Pakistanom. Pakistanska obveščevalna služba naj bi tako lokalnim medijem razkrila ime šefa ameriške obveščevalne agencije Cia v Islamabadu, s čimer naj bi se maščevali Američanom, ker jih niso obvestili o napadu.

Ime šefa obveščevalcev, ki je bil v Pakistanu pet mesecev, je najprej objavila zasebna televizijska postaja, nato pa še časopis, ki naj bi ga obveščevalci pogosto uporabljali za to, da v javnost spravijo določene informacije. Pri televiziji in časopisu zanikajo, da bi jim novico kdo podtaknil.

ZDA za zdaj šefa vohunov ne nameravajo umakniti iz Islamabada, kar niti ni nujno, saj moški zaradi svoje funkcije hodi v službo v poslopje ameriškega veleposlaništva in dokler ni objavljena njegova fotografija, neposredne nevarnosti ni. Še posebej zato, ker imajo obveščevalci po navadi lažna imena.