Washingtonskega srečanja udeležujejo tudi slovenski finančni minister Anton Rop ter guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in njegov namestnik Samo Nučič. Letošnje jesensko zasedanje je prvo po letu 2000, saj so ga lani zaradi terorističnih napadov v ZDA odpovedali.
Na sobotnem sestanku Mednarodnega finančnega in denarnega odbora IMF (IMFC) so njegovi člani med drugim obravnavali tudi vprašanja mednarodne denarne in finančne ureditve. Rast svetovnega gospodarstva se bo okrepila v bližnji prihodnosti, vendar pa tveganja obstajajo, zato je previdnost nujna, so ocenili sodelujoči. Zasedanja odbora za razvoj se je udeležil tudi slovenski finančni minister Rop.
V nedeljo bo potekala plenarna seja odbora guvernerjev, ki se je bosta poleg Ropa udeležila tudi slovenski guverner in njegov namestnik.
Pogovori so se začeli že v petek
Sestali so se skupine sedmih najbolj razvitih držav (skupina G7), skupine G10 ter skupine držav v razvoju (skupina G24). Udeleženci so iskali recept za pospešitev gospodarske rasti po svetu, ki jo ovira slabo razpoloženje potrošnikov, upadanje zaupanja v poslovni svet in ameriški pozivi za vojno proti Iraku.
Oblikovali so predlog, da se ustanovi neke vrste stečajno sodišče za države, ki ne morejo odplačevati velikih dolgov. Na tem sodišču bi se posojilodajalci in posojilojemalci dogovorili o ugodnejših pogojih za odplačevanje. Zamisli so sprva nasprotovale ZDA oz. na Wall Streetu, kjer so pritiskali na ameriško vlado, da bo to le vzpodbujalo dolžnike, da ne plačajo. Ko so ZDA dobile zagotovilo, da bodo v vse prihodnje pogodbe o kreditih vključena določila, ki natančno opredeljujejo posledice neplačevanja dolgov, pa so si premislile.
Na sestanku skupine držav G10, ki vključuje ZDA, Nemčijo, Japonsko, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Kanado, Nizozemsko, Belgijo in Švico, so nekako dosegli napredek glede načina za hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov držav, ki so zašle v dolžniško krizo in ne zmorejo odplačevati posojil (samo Argentina si je npr. nabrala za 141 milijard zunanjega dolga).
Ministri držav G24 pa so poudarilio, da je veliko držav v razvoju doseglo bistven napredek pri reformah, vendar jih skrbi počasno reševanje nesoglasij in padanje cen surovin ter pretresi na naftnem trgu. Še posebej so zaskrbljeni zaradi poostrenih finančnih pogojev za države z nastajajočimi trgi, ki so krivi za krizo v Latinski Ameriki. Izrazili so globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalnega položaja na palestinskih območjih in pozvali IMF ter WB, naj povečata pomoč palestinskim civilistom.
Na seji držav G7 sta imela glavno besedo ameriški finančni minister Paul O'Neill in novopečeni vitez britanske krone predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Alan Greenspan. Dogovorili so se, da bodo sodelovali pri strukturnih reformah in makroekonomskih politikah in si prizadevali za odpravo groženj svetovni gospodarski rasti, krize v južni Ameriki in političnega položaja, s čimer so namignili na priprave na vojno z Irakom.
Ministri držav G7 so v skupni izjavi izrazili zavezanost k sodelovanju pri izboljšanju preglednosti poslovanja korporacij in neodvisnosti revizorjev, kar zaradi Enrona in podobnih škandalov, posebej leti na ZDA. Poseben sestanek pa je bil namenjen boju proti financiranju mednarodnega terorizma. Ministri in guvernerji G7 so se ponovno zavezali k ukrepom za preprečevanje financiranja terorističnih organizacij ter pozvali IMF in WB, da povečata prizadevanja v tej smeri. Doslej je že 160 držav in različnih uprav zamrznilo skupaj 112 milijonov dolarjev terorističnih sredstev in države G7 so pripravljene ponuditi pomoč vsem državam, ki jo za boj proti terorističnim financam potrebujejo.
