Konvencija o prihodnosti Evropske unije, ki mora do prihodnje pomladi pripraviti smernice za prihodnjo, temeljito prenovo povezave, je prvi dan četrtega dvodnevnega plenarnega zasedanja osrednjo pozornost posvetila izvajanju unijinih pristojnosti, njegovi učinkovitosti in legitimnosti.
Čeprav so člani v razpravi izražali zelo različna stališča, pa so se strinjali, da mora Evropska unija postati bolj razumljiva, k čemur bi po prepričanju večine pripomogla predvsem preprosto, jasno in dosledno napisana pogodba, najraje kar evropska ustava, prav tako pa tudi manj zapletena evropska zakonodaja.
EU, katere članstvo se bo v prihodnosti praktično podvojilo, mora biti tudi učinkovitejša, zato je treba spremeniti sedanje načine odločanja, so se strinjali razpravljalci, katerih mnenja o najprimernejših načinih odločanja so se sicer znova razdelila. Velika težava je v tem, da unijo upravljajo tako številna telesa, da jih med seboj ni moč ločiti, roke čez vse pa ne drži nobeno, je menil predstavnik grške vlade Giorgis Katiforis. Rešitev bo treba poiskati v trikotniku svet-Evropska komisija-Evropski parlament, meni Katiforis.
Zahtevo po večji demokratičnosti unije pa bi mnenju večine razpravljalcev najlažje zagotovila večja vloga nacionalnih parlamentov. S tem bi EU dobila tudi precej večjo legitimnost, je poudaril finski poslanec Matti Vanhanen. Evropski poslanec Jens Peter Bonde se je zavzel, da bi se okrepilo sodelovanje med nacionalnimi in Evropskim parlamentom.
Člani - k razpravi se jih je od 105 prijavilo kar 73, zato se bo še nadaljevala - so svoja stališča utemeljevali tudi na različnih primerih. Slovenski član konvencije, poslanec Slavko Gaber, je to storil na primeru izobraževanja. Menil je namreč, da bi bilo lahko oblikovanje evropske identitete z izobraževanjem bolj učinkovito, če bi določeno vlogo na področju, ki je sicer izključno v nacionalni pristojnosti, dobila tudi EU.
Čeprav razprava ni bila posvečena delitvi pristojnosti in konkretni reformi institucij, pa se ji številni razpravljalci niso izognili. Med njimi je bil evropski komisar za institucionalno reformo Michel Barnier, ki je zagovarjal sprejet predlog Evropske komisije za prenovo institucij, po katerem bi v EU zelo močno vlogo dobila prav komisija, in sicer predvsem v zunanji in varnostni politiki ter pravosodju in notranjih zadevah. Obstajajo pa tudi stališča, da večjo vlogo EU v zunanji, obrambni, varnostni in notranji politiki želi tudi parlament, ki podpira tudi evropsko ustavo. Konvencija bo delo nadaljevala v petek dopoldne.
