Slovenija bo za reševanje evra vplačala 342 milijonov

Finančni ministri EU so se v Luksemburgu dogovorili o besedilu spremembe lizbonske pogodbe, potrebne za vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma (ESM) v pomoč državam v območju evra z dolžniškimi težavami, je povedal šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Stalni krizni mehanizem naj bi sredi leta 2013 nasledil obstoječ začasen sistem za zagotavljanje stabilnosti evra. Za 3. julij pa je napovedal še izredno zasedanje skupine, na katerem bodo govorili o pomoči Grčiji.

Stalni krizni mehanizem s kapitalom 700 milijard evrov, ki bo državam v območju evra služil kot kreditor na zadnji ravni, naj bi sredi leta 2013 nasledil obstoječ začasen sistem za zagotavljanje stabilnosti evra. Od 700 milijard evrov kreditnega potenciala bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, 620 milijard evrov pa kapitala na vpoklic.

Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov, ki jih bo treba začeti plačevati takoj po uveljavitvi sporazuma, je pojasnil finančni minister Franc Križanič. "Ko bo 95 odstotkov članic glede na kapital pristopilo, bo v kratkem treba plačati prvi obrok in potem v naslednjih petih letih preostale do polne omenjene vsote 342 milijonov evrov za Slovenijo," je pojasnil minister.

Slovenski potencialni prispevek se z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde evrov. Začasni mehanizem oz. družba za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF) je doslej predvideval 440 milijard evrov poroštev državam v območju evra v težavah, a je zaradi zagotavljanja najvišje bonitete trojni A tej družbi in s tem nizkih cen obveznic za EFSF dejansko zagotavljal le 250 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. V Sloveniji bo tako treba spremeniti zakon, pri čemer pa Križanič ne pričakuje večjih težav zaradi zavedanja, da je pomen območja evra za Slovenijo izjemen, in zaradi potrebe po kreditorju na zadnji ravni v pomoč državam v območju evra, ki bi se znašle v podobnih dolžniških težavah kot na primer Grčija.

Največ razprave je pri tem po Križaničevih besedah glede vključitve zasebnega sektorja, pri čemer se ministri strinjajo, da mora biti to izključno prostovoljno, in to na način, da jo tudi bonitetne agencije prepoznajo kot prostovoljno.

Že prej je bil v pogajanjih o stalnem mehanizmu po Križaničevih besedah rešen problem, kakšni so deleži posameznih držav. Slovenski je 0,428 odstotka, kar je nekoliko manj kot pri začasnem mehanizmu. To je Slovenija po ministrovih besedah dosegla s sklicevanjem na to, da je njena razvitost pod povprečjem EU in tako dobila začasni 12-letni aranžma za nižji delež.

IMF opozarja EU na krizo dolžniškega sektorja

Mednarodni denarni sklad (IMF) je danes opozoril, da so potrebni bolj povezani ukrepi evropskih držav za rešitev dolžniške krize. Brez odločnega ukrepanja bi se lahko po mnenju sklada kriza prenesla na osrčje območja evra in imela posledično močne učinke na svetovno gospodarstvo. V območju evra se v splošnem zdravo okrevanje nadaljuje, vendar bi lahko dolžniška kriza v obrobnih državah evrskega območja poslabšala te ugodne obete. Še veliko dela bo potrebnega za zagotovitev dinamične in prožne monetarne unije, je IMF zapisal v danes objavljenem predhodnem poročilu o stanju evrskega območja.

Za spopadanje s krizo na obrobju območja z evrom je potreben bolj povezan in kooperativen pristop, meni IMF in opozarja, da bi se lahko napetosti brez odločnega ukrepanja zaradi močno prepletenih fiskalnih in finančnih težav hitro prenesle v središče območja evra in se močno odrazile tudi na svetovni ravni. IMF izpostavlja, da močno jedro območja evra vleče naprej periferne države, kot so Grčija, Irska in Portugalska.

Kam naj gre denar?

S privatizacijo naj bi Grčija do leta 2015 zbrala 50 milijard evrov. Med državami v območju evra se sicer krešejo mnenja, kam naj gre ta denar. Nemčija se zavzema za to, da bi Atene celotno vsoto porabile za ureditev javnih financ, torej znižanje ogromnega grškega javnega dolga.

A nekatere države, med njimi Finska, Nizozemska in tudi Slovenija, se zavzemajo za to, da bi šel del tega denarja, pridobljenega s privatizacijo, v začasni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti evra kot jamstvo, da bodo posojila Grčiji povrnjena.

Grški parlament naj bi o varčevalnih ukrepih grške vlade pod vodstvom Georgeja Papandreuja, ki so pogoj za nadaljnjo finančno pomoč državi in njeno rešitev pred bankrotom, glasoval v sredo.