Zarota, paranoja in kritično poročanje

Zaradi aretacij bo na področju svobode govora po prepričanju organizacije Human Rights Watch (HRW) ''zavel hladen veter'', zaradi česar je kandidatko za vstop v Evropsko unijo pozvala, naj s svojimi dejanji pokaže, da spoštuje svobodo tiska. Skrb za svobodo tiska in demokracijo v Turčiji so izrazile tudi EU in Združene države.

V Ankari in Istanbulu se je v podporo aretiranim novinarjem na ulice podalo na tisoče ljudi, ki so vzklikali protivladne slogane.

Emma Sinclair-Webb, raziskovalka pri HRW pravi, da se zdi, ''da je cilj preiskave prej kritično poročanje kot pa načrtovanje državnega udara.''

Oblasti trdijo, da so aretacije posledica preiskave domnevne zarote, katere cilj naj bi bil vreči z oblasti stranko AK turškega premierja Rečepa Tadžipa Erdogana. Toda kritiki pravijo, da je ta preiskava le izgovor za preganjanje novinarjev. Vsi aretirani novinarji – vseh je 13 – so namreč znani kritiki oblasti.

Erdogan pravi, da njegova stranka ni vmešana v aretacije, a vse kaže, da utegne primer aretiranih novinarjev stranki AK nekoliko zmešati štrene na junijskih parlamentarnih volitvah, kjer sicer še vedno velja za favorita.

Na stotine ljudi, od vojaških oficirjev do univerzitetnih profesorjev, se mora pred turškimi sodišči braniti pred obtožbami, povezanimi z vrsto domnevnih zarot, zaradi česar se med turškimi sekularisti krepi nezaupanje do Erdoganove stranke, ki ima ideološke korenine v zmernem islamu.

Turčija kot vzor za Tunizijo in Egipt

Stranka AK med nasprotniki avtoritarne vladavine in zagovorniki sekularizma v arabskem svetu velja za vzor, Turčija pa za model tega, kar bi si recimo Egipt želel postati.

To potrjuje tudi petkov obisk turškega predsednika Abdulaha Gula v Kairu, prvega predsednika kake tuje države, ki je po sestopu Hosnija Mubaraka obiskal uradni Kairo.

Na obisku se je Gul srečal s predstavniki vojske, ki bodo do predsedniških volitev vodili državo, aktivisti, ki so odigrali ključno vlogo v egiptovski revoluciji, generalnim sekretarjem Arabske lige Amr Muso, s predstavniki Muslimanskih bratov in Mohamedom el Baradejem. Novinarjem je dejal, da je iz ust več Egipčanov slišal ''željo po tem, da bi Egipt v prihodnosti postal podoben Turčiji''.