Francoski predsednik Francois Hollande je na tiskovni konferenci, ki se jo je udeležilo okoli 500 novinarjev, predstavil letošnji gospodarski program. Predsednik pa se ni mogel izogniti vprašanju o njegi domnevni nezvestobi. Hollande naj bi namreč varal partnerico Valerie Trierweiler z igralko Julie Gayet.

Na novinarjevo vprašanje, ali je Valerie še vedno prva dama Francije, je Hollande odgovoril: "Vsi imajo v zasebnem življenju težke trenutke. To so težki trenutki. Zasebne zadeve naj ostanejo zasebne. To ni niti čas niti kraj, da bi razpravljali o tem".

Francoska spletni časopis Le reel pa je danes na družbenem omrežju Twitter objavil, da naj bi bila domnevna ljubica že štiri mesece noseča. Časopis se sklicuje na vir blizu Hollandu.

Domnevno afero je sicer prvi razkril tabloid Closer. Hollande naj bi se k ljubici ponoči po pariških ulicah vozil z motorjem, nato pa noči preživljal v njenem stanovanju.

Njegova partnerica Valerie Trierweiler medtem po čustvenem šoku ostaja v bolnišnici, kjer so ji zdravniki predpisali mir. Po nekaterih poročanjih pa naj bi Hollandu skok čez plot že oprostila.

Bo afera vplivala na Hollandovo priljubljenost?

Vprašanje pa je, kaj afera pomeni za Hollanda. Ali bo res znižala njegovo priljubljenost? Če sodimo po praksi, ki je v držali veljala doslej, ne. Francoski politiki pač niso znani po zvestobi, česar pa jim volivci običajno ne zamerijo. Komu je torej v največjem interesu, da afera odmeva čim močneje in čim dlje? Za začetek seveda nasprotnikom. Vodaja opozicije je že izjavil, da je škandal "klofuta predsednikovi javni podobi".

A se preusmerjanja pozornosti Hollande najbrž ne bo branil. Zaradi dejstva, da je celo Nicolas Sarkozy bolj priljubljen od njega, ne more biti prav zadovoljen.

Ko se je Hollande s Sarkozyjem podal v boj za predsedniški stolček, je Francozom obljubil, da bo vse drugače. Poskrbel bo za brezposelne, za ekonomijo, ki se je ohlajala ter z davki privil bogate, ki jim je njegov predhodnik preveč popuščal. Napovedal je tudi, da se bo postavil po robu Angeli Merkel in ustvaril Evropo, ki ne bo oblikovana zgolj po željah Nemčije.

Ker prav veliko od obljubljenega ni izpolnil, je njegova priljubljenost na rekordno nizki ravni, novembra lani je bilo z njegovim delom zadovoljnih le še okoli 20-odstotkov volivcev.

'Bitka z brezposelnostjo še ni dobljena'

Hollande je sicer na novinarski konferenci v ospredje postavil zagon gospodarstva. Dejal je, da je še vedno glavni cilj Francije spodbuditi gospodarstvo. "To moramo storiti, če želimo ohraniti nadzor nad svojo usodo," je dejal. Napovedal je znižanja davkov na izplačane plače v vrednosti 30 milijard evrov, s čimer želi spodbuditi gospodarsko rast.

Dejal je, da bo ukrep, s katerim bodo ukinili t. i. družinske prispevke, ki jih zdaj plačujejo podjetja in samostojni podjetniki, pomagal spodbuditi rast precej opešanega francoskega gospodarstva.

Priznal je, da je gospodarska kriza dolgotrajna in globoka, da pa si mora Francija povrniti nekdanjo moč. Rahli rezultati okrevanja so po njegovih besedah že vidni, na primer pri zmanjšanju brezposelnosti med mladimi in "stabilizaciji" števila brezposelnih na splošno.

Glede napovedanega zmanjšanja javnih izdatkov je izpostavil, da to ne bo ogrozilo francoskega sistema socialne varnosti, ampak bo šlo na račun odpravljanja nepotrebnih stroškov in reorganizacije večplastne lokalne samouprave. Vlada načrtuje, da bo letos privarčevala 15 milijard evrov, med letoma 2015 in 2017 pa še 50 milijard evrov. Prepričan je, da je možno varčevati in hkrati ohraniti socialni model. "Drugim državam je to uspelo, posebej na severu Evrope," je dodal.

V času krize ni nobena država zapustila unije, je spomnil Hollande. "Ne bojte se Evrope. Močnejša kot je Evropa, močnejša je tudi Francija," je dodal.

Spregovoril je tudi o zunanji politiki. Dejal je, da je francoska ofenziva v Maliju "zmaga nad terorizmom".