Se bo Assange prostovoljno sestal s policijo?

Nelagodje v ameriški administraciji se iz dneva v dan stopnjuje. Vsak dan v medije priroma kakšna nova depeša, ki razkriva zapise ameriških diplomatov ter tudi vojaških predstavnikov in zaposlenih v obveščevalnih službah.

Za zdaj je bilo objavljenih šele 1100 od približno 250.000 dokumentov, zato bi afera lahko odmevala še mesece. Hkrati pa bi lahko objave oslabile zunanjepolitične zveze, ki jih imajo ZDA z zaveznicami po svetu, in še poslabšale odnose z državami, kjer že zdaj obstajajo napetosti. Gre predvsem za države na Bližnjem vzhodu. "Praktično nihče noče več sodelovati z nami. Zelo, zelo slabo je, tega ne morem dovolj poudariti. Nihče noče govoriti z nami. Vsi nas sprašujejo, ali bomo o tem pisali," je zaskrbljen eden od ameriških veleposlanikov.

Prav zato je le še vprašanje časa, kdaj bodo morali vpleteni zapustiti svoja delovna mesta. Obamova administracija namreč resno razmišlja o menjavi zaposlenih, ki so omenjeni v depešah oziroma so njihovi avtorji. Ne samo da so si z depešami naredili sramoto, številni so prepričani, da bodo vpleteni le s težavo nadaljevali svoje delo, prav tako pa bi lahko tudi ogrozili varnost. Zdaj naj bi se Pentagon, CIA in zunanje ministrstvo lotili pregledovanja listin in iskanja imen. Vse, ki so se pojavili v dokumentih WikiLeaksa, naj bi premestili s trenutnih delovnih mest.

Med bolj "problematičnimi zapiski" so tisti veleposlanika v Libiji, ki je Washingtonu pisal, da libijski voditelj Moamer Gadafi ne gre nikamor brez svoje zapeljive blondinke v podobi ukrajinske medicinske sestre. ZDA so v težave spravila tudi poizvedovanja Hillary Clinton, ki je zaposlenim v Združenih narodih naročila, naj priskrbijo številke kreditnih kartic, telefonske številke mobilnikov, naslove elektronske pošte in druge osebne podatke diplomatov, pa tudi vodilnih pri organizaciji, tudi generalnega sekretarja Ban Ki Muna.

WikiLeaks v pomoč teroristom?

Organizacija, ki je do zdaj dvigovala prah predvsem zaradi depeš, ki so v nerodni položaj spravljale državnike po svetu, je zdaj prvič omogočila, da je postal javen tudi dokument z oznako tajno. Ta razkriva mogoče tarče, ki bi se jih lahko lotili teroristi. Med njimi so telekomunikacijski centri, vojaške zgradbe in farmacevtska podjetja. V Veliki Britaniji so že obsodili objavo, ki da ogroža nacionalno varnost držav po svetu. Po njihovem mnenju ni v interesu ustanoviteljev WikiLeaksa obveščati javnost, pa tudi za varnost ljudi jim ni kaj dosti mar.

Vendar predstavnik spletne strani Kristinn Hrafnsson zanika, da bi z objavo ogrozili varnost po svetu. "Čeprav dokument vsebuje podatke o strateško pomembnih lokacijah po svetu, njihova točna lokacija ni razkrita, prav tako ni nikjer opisano varovanje teh objektov ali katere so njihove šibke točke," je pojasnil.

''To je neodgovorno. Podatki so označeni z oznako zaupno z razlogom, še posebej kadar gre za kritično infrastrukturo, na kateri temelji naše gospodarstvo in gospodarstva drugih držav,'' pa je glede tega v elektronski pošti zapisal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva P.J. Crowley. ''Julian Assange je objavil seznam, ki bi lahko postal seznam tarč, ki bo zanimiv za skupine, kot je Al Kaida,'' je še zapisal.

Iran v BiH pošiljal mudžahide

Iranska vlada je med vojno v BiH celo organizacijo Rdeči polmesec izkoriščala za dostavo orožja na Balkan, kažejo depeše, ki jih objavlja spletna stran WikiLeaks, danes piše avstrijska tiskovna agencija APA, ki navaja tiskovno agencijo bosanskih Srbov Srno.

Septembra 1992 so na zagrebškem letališču našli orožje in tedanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman je, kot piše v depeši, ameriški konzulat v Zagrebu zaprosil za nasvet. Tam so ga opozorili na veljavni embargo na orožje in poudarili, da Hrvaška orožja na noben način ne sme zadržati na svojem ozemlju.

Letalo, na katerem so našli orožje, je bilo sicer namenjeno v Sarajevo in naj bi dovažalo pomoč iranskega Rdečega polmeseca. A kot so ugotovile hrvaške oblasti, je bilo v resnici polno orožja. Poleg tega naj bi bili na letalu sodi, v katerih bi lahko bil strup, piše v depeši.

Po Tuđmanovih navedbah v depeši naj bi tedanji predsednik BiH Alija Izetbegović pred tem hrvaško vodstvo zaprosil za dovoljenje za pristanek letala z iranskim orožjem, kar pa naj bi Tuđman zavrnil.

Orožje, ki so ga našli v letalu, je bilo označeno z oznakami Rdečega polmeseca, poleg tega pa je bilo v letalu še med 20 in 40 mudžahidov, ki naj bi se pridružili bošnjaški vojski, še piše v ameriški depeši, ki jo je razkriil WikiLeaks.

Švicarska banka zamrznila Assangeova sredstva

medtem pa se nadaljuje gonja proti ustanovitelju te spletne strani. Švicarska banka post Finance je zamrznila račun in premoženje Juliana Assangea. Gre za 31.000 evrov, za to potezo pa so se odločili, potem ko je banka znova preučila njegov profil in ugotovila, da gre ''izpostavljenega'' posameznika.

Tehnično so mu lahko zasegli sredstva na podlagi dejstva, da je Assange kot brezdomni begunec poskušal dobiti prebivališče v Švici, za komunikacijo z banko pa je uporabljal naslov svojega odvetnika v Ženevi.

Ta teden sta sicer Assange in WikiLeaks izgubila kar 100.000 evrov. Spletni plačilni gigant PayPal je na primer zamrznil donacijo v višini 60.000 evrov, ki jo je donirala Wau Holland Foundation. Svoje potencialne donatorje WikiLeaks ob tem obvešča, da imajo še vedno odprta dva javna računa, in sicer na Islandiji in v Nemčiji.

Se bo prostovoljno sestal s policijo?

Prav danes pa je v Veliko Britanijo, kjer naj bi se po nekaterih informacijah Assange skrival, prispel zahtevek za izročitev Švedski, kjer je osumljen spolnega napada. Assangeov odvetnik Mark Stephens pa je danes v pogovoru za BBC dejal, da se dogovarjajo za srečanje z britansko policijo.''Julian Assange ni obtožen ničesar. Smo v procesu urejanja srečanja s policijo, da se pogovorimo okoli tega,'' je dejal odvetnik.