Zaradi varnostnih razmer Slovenska vojska prekinila urjenje v Iraku

Osrednje poveljstvo ameriških oboroženih sil je v torek sporočilo, da so ameriški vojaki v Iraku in sosednji Siriji pod najvišjo stopnjo pripravljenosti, ker da so prejeli kredibilne grožnje iranskih sil v regiji. Po sporočilu nemške in nizozemske vojske, da bodo zaradi zaostrenih razmer prekinili z urjenjem lokalnih sil, je to storila tudi Slovenska vojska.

Kot so nam sporočili, je "usposabljanje na podlagi ocene zaostrenih varnostnih razmer prekinjeno. Slovenski kontingent ostaja v Iraku in nadaljuje svoje delovanje v sklopu preostalih nalog in zaščite sil."  Prav tako so poudarili, da je do podobne omejitve prišlo tudi leta 2017, v času izvedbe referenduma o nedovisnosti Kurdistana. Takrat je tudi prišlo do zaostritve razmer, zato je bilo usposabljanje in delovanje slovenskega in ostalih kontingentov prekinjeno za določeno obdobje, po umiritvi razmer pa ponovno vzpostavljeno.

Do kdaj bo veljala tokratna omejitev, ni še jasno, saj tudi razmere zaradi ameriško-iranskega spora niso popolnoma jasne. Ministrstvo za obrambo sporoča, da se bo ocena varnostnih razmer in ogroženosti spremljala ažurno in v sodelovanju z drugimi partnerji. "Usposabljanje se bo predvidoma nadaljevalo takoj po znižanju stopnje ogroženosti. Povratek kontingenta zaradi trenutnih razmer ni predviden, odvisen pa je tudi od prisotnosti in zagotovitve bojne podpore s strani preostalih partnerskih držav."

Od septembra 2016 Slovenska vojska (SV) sodeluje na misiji Neomajna odločenost (angl. Inherent Resolve) v severnem delu Iraka. Šest pripadnikov je v Erbilu, v Centru za usklajevanje usposabljanja. Sestavljajo mobilno skupino za usposabljanje in so vključeni v skupino za vzpostavitev partnerskih zmogljivosti. Pripadniki SV svetujejo kot mentorji, skladno z nalogami, dodeljenimi na naborni konferenci, na področjih pehotne oborožitve in taktike, temeljne medicinske pomoči, inženirstva in zvez.

Umik Slovenske vojske iz Libanona in Malija?

 Obrambno ministrstvo razmišlja o umiku slovenskih vojakov iz misije EU v Maliju in mirovnih sil ZN v Libanonu, o čemer je bilo nedavno obveščeno zunanje ministrstvo. Ministrstvi se zadnje dni o tem posvetujeta, MZZ pa se pripravlja, da bo dalo dokončno stališče.

Slovenija po besedah ministrstva dejavna pri mednarodnih pobudah in ukrepih v boju proti terorizmu. V tej povezavi od leta 2014 sodeluje tudi v Globalni protiteroristični koaliciji zoper t. i. Islamsko državo, ki si prizadeva za njen poraz na vseh področjih, pri čemer so po vojaškem porazu kot najbolj ključni obnova in stabilizacija. 

Napete razmere na Srednjem vzhodu

ZDA v zadnjem času stopnjujejo pritisk na Iran tudi z obtožbami, da načrtuje napade v regiji. V Perzijski zaliv so poslale tudi svojo letalonosilko, pojavljajo pa se tudi poročila, da naj bi v Washingtonu načrtovali napotitev okoli 120.000 ameriških vojakov na Bližnji in Srednji vzhod. Prav tako so obtožile Iran za napade na tankerje, ki so bili poškodovani pred kratkim.

Ameriško zunanje ministrstvo je odredilo umik vseh vladnih uslužbencev z ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in konzulata v Erbilu na severu Iraka, ki niso nujni za delovanje teh predstavništev. Poziv so objavili tudi na spletni strani veleposlaništva.

Donald Trump je že v sredo tvitnil, da je prepričan, da si bo Iran kmalu zaželel pogovorov, kar je v nasprotju s tem, kar dela njegova vlada od 5. maja naprej, ko je svetovalec za nacionalno varnost John Bolton naznanil, da ZDA v Perzijski zaliv pošiljajo letalonosilko Abraham Lincoln.

Razlog naj bi bila številne "zaskrbljujoče in poslabšane indikacije ter opozorila". Bolton ni razložil, kaj to pomeni, njegovi kritiki pa menijo, da ustvarja umetno krizo, podobno tisti, pri kateri je sodeloval leta 2003, preden so ZDA napadle Irak.

Zaostrovanje z Iranom je ameriške kongresnike obeh strank ujelo na levi nogi in zahtevajo več informacij, ne glede na to, da med njimi ni nobenega posebnega zaveznika Irana.V četrtek so voditelji obeh strank v kongresu dobili zaupno poročilo, za kaj naj bi šlo, uvodoma pa ni nič ušlo v javnost. Tako republikanci kot demokrati pa so zaskrbljeni, da Trumpova vlada ne bi storila česa, kar bi jih potisnilo v oboroženi spopad.

Ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vladne vire, od 5. maja naprej poročajo o domnevnih napadih ali sabotažah v morju pri Združenih arabskih emiratih, napetosti pa povečujejo napadi na savdsko naftno infrastrukturo, ki jih izvajajo hutijski uporniki iz Jemna.Ti imajo podporo Irana, vendar pa so podobne napade izvajali, še preden je Bolton napotil letalonosilko v Perzijski zaliv. Savdska Arabija jih namreč že več let intenzivno bombardira.

Za zdaj kaže, da vojne ne bo še najmanj do torka, ko naj bi senat dobil zaupno poročilo o dogajanju, podobno poročilo pa zahteva tudi predstavniški dom kongresa. Trump je med kampanjo kritiziral ameriške vojne na Bližnjem vzhodu kot neumne in obljubljal, da se tega ne bo več šel in bo denar za to raje porabil doma.

Trump javno zanika, da bi obstajala trenja med njim in Boltonom. Pred dnevi je sicer priznal, da mora svojega svetovalca malce miriti, vendar ima poleg ljudi, kot je Bolton, še druge, ki zadeve potiskajo v drugo smer, na koncu pa je on tisti, ki bo sprejel odločitev. Za njegove kritike to ni nobena tolažba.

Težave je sicer začel Trump, ko je lani umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma s svetovnimi silami z utemeljitvijo, da ni zadosten, ker ne zadeva iranskih raketnih programov in motečih dejavnosti na Bližnjem vzhodu. Nato je začel ponovno uvajati sankcije proti Iranu.

Poleg tega savdski mediji pozivajo k preciznim ameriškim zračnim napadom na Iran. Veleposlanik Irana pri ZN Madžid Taht Ravanči je za ameriško javno televizijo v četrtek dejal, da njegove države stopnjevanje napetosti v regiji niti najmanj ne zanima, ampak imajo pravico do samoobrambe.