Zaradi suše prodala svojega otroka: 'Vojne bo konec, podnebne spremembe pa so naša smrtna obsodba'

Kot poroča CNN, je moralo v mestu Herat v Afganistanu zaradi rekordne suše svoje domove zapustiti že več družin kot zaradi vojnih konfliktov, s katerim se v Afganistanu spopadajo več kot desetletje.

Štiri leta brez kaplje dežja

Združeni narodi ocenjujejo, da je bilo leta 2018 v zahodni provinci Badghis več kot 275.000 ljudi prisiljenih zapustiti domove. Štiri leta brez kaplje dežja so uničila vso kmetijstvo v regiji in kar za tretjino znižale najpomembnejši vir prihodka v regiji, proizvodnjo opija.

Ekstremne vremenske razmere tako še dodatno uničujejo življenja ljudi v državi, kjer desetletja vojnih spopadov gospodarstvo in družbo spreminjajo v prah. Prebivalci zahodne province, ki jo je suša najbolj prizadela, namreč opisujejo, da je bil zrak nekoč veliko čistejši, zdaj pa je poln prahu.

'Do mene je prišel moški in mi na izbiro dal, ali mu vrnem denar ali pa mu dam hčerko'

Mamareen, mati šestih otrok, ki je zaradi vojne izgubila moža, pripoveduje, kako je morala zaradi preživetja družine in nuje, da nahrani ostale otroke, prodati šestletno hčer. Šestletna Akila je zdaj v 'lasti' druge družine. Obupana mati je zanjo prejela približno 3.000 evrov, družina, ki jo je kupila, pa ji je obljubila, da se bo Akila poročila z njihovim desetletnim sinom.

Kot pripoveduje, je zaradi katastrofalne suše s tremi otroki iz svoje vasi pobegnila v taborišče, kjer je pričakovala pomoč, a kot pravi, ni dobila ničesar: "Da sem preprečila, da bi otroci umrli od lakote, sem hčer prodala drugi družini za obljubljeni znesek 3.000 evrov, a do zdaj sem jih prejela le 70. Nimam denarja, nimam hrane in dostopa do zdravstvenih storitev, tudi moj mož je padel v vojni", pripoveduje obupana mama.

Kot pojasnjuje s solzami v očeh, šestletnici še ni povedala, da jo je prodala: "Kako bi ji povedala? Saj je le otrok. A nisem imela druge možnosti. Kdo bi prodal del svojega srca, če ne bi bil v to resnično prisiljen?"

Akila je zdaj v šotoru svojega kupca nekaj metrov stran od svoje mame. V Afganistanu sicer prodaja deklic v zakon ni neobičajna, a njen kupec to vidi kot 'dobrodelno' dejanje: "Njena družina ni imela ničesar za jesti, vsi so sestradani. Tudi sam sem reven, a sem prepričan, da jo lahko počasi, v roku dveh ali treh let, odplačam." 

Na vprašanje novinarja, ali ga ne moti, da je deklica še otrok, je ta odgovoril, da se to tukaj dogaja, tudi starejši moški se poročajo z deklicami. Tudi on je žrtev suše, ki je na zahodu Afganistana uničila svet, kot so ga poznali: "Ves pridelek je uničen, zaradi suše smo izgubili vse. Od lakote so nam pomrle tudi vse ovce, krave in koze."

Ta primer ni izjema. V istem taborišču je svojo štiriletno hčer prodal tudi moški, ki prav tako ni imel druge možnosti: "Nimam denarja in nobenega vira dohodka. Do mene je prišel moški, ki me je postavil pred izbiro, ali mu vrnem denar ali pa mu dam hčer. Moral sem se odločiti za zadnje."

Ker je vedno manj dežja, družine zapadajo v dolgove

S pomanjkanjem osnovnih življenjskih virov, kot sta rodovitna zemlja in voda, zdaj pa zaradi podnebnih sprememb še izjemno slabe prehranske varnosti, je povezanih približno 80 odstotkov konfliktov v državi, ocenjujejo mednarodne organizacije.

Prebivalci po državi so tako na milost in nemilost prepuščeni moči narave. V revnih vaseh prebivalci pripovedujejo, da skozi leto komajda preživijo z gojenjem pšenice in krompirja. Ker je vedno manj dežja, družine zapadejo v dolgove.

Uničujoče posledice podnebnih sprememb so namreč povzročile, da so se temperature občutno dvignile, če v Afganistanu dočakajo padavine, pa so te skromnejše in nepredvidljive, poroča Guardian. Zaradi dviga temperature se sicer sneg tali hitreje, a v napačnem času, ko kmetje še ne potrebujejo padavin za rast pridelka, ki je posledično uničen.

Druga plat mednarodne pomoči

Čeprav je Afganistan že 15 let ena od največjih prejemnic mednarodne pomoči, predvsem kmetijstvu, ostaja ta slabo razvit in močno odvisen od milosti narave. Donatorji iz zahoda so sredstva državi namreč namenjali za kratkovidne projekte, ki naj bi dali hitre rezultate, zato pa so ti državi na dolgi rok bolj malo koristili.

Grožnje v državi tako predstavlja ne le podnebje, ampak tudi ljudje. Afganistanske vode so zasute z odpadki. Afganistan se ponaša z izjemno bogato biodiverziteto, ki pa jo, paradoksalno, uničujejo predvsem paketi pomoči s hrano. V državi so popisali skoraj 3.000 endemitov, kar je kar štirikratnik povprečja v Evropi. A afganistanska biodiverziteta postaja žrtev donatorjev, ki skupaj z darovano hrano v državo prinesejo tudi pesticide in preostale škodljive snovi, ki se prenesejo na kmetijska polja in tako načenjajo bogato rastje v tej državi.

'Vojne bo nekoč konec, podnebne spremembe pa so naša trajna smrtna obsodba'

Sprememba vremenskih razmer je še posebej prizadela ženske. V tej državi so za prenašanje vode do polj in živine namreč zadolžene ženske, ki pa morajo zdaj do zajetij vode prehoditi občutno daljše razdalje. "Podnebne spremembe so najhujša grožnja za preživetje naših ljudi, vojne bo nekoč konec, podnebne spremembe pa so naša trajna smrtna obsodba," razmišlja mati šestletnice, ki je zdaj v lasti druge družine.