Vlada naj bi odločitev o odstopu sprejela v petek, ko naj bi se opredelila o poročilu padca Srebrenice, ki ga je po šestih letih raziskav objavil Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo. Poročilo kritizira takratno vlado premiera Ruuda Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili kakih 30.000 muslimanskih beguncev, ki so se zatekli v to muslimansko enklavo.
Premier Wim Kok je v petek priznal, da nizozemska vlada ni uspela zaščititi Srebrenice in dejal, da se bo soočil z odgovornostjo za tisto, kar so storili njegovi predhodniki in on sam. Minister Jan Pronk je napovedal, da bo zaradi za vlado škodljivega poročila odstopil, sam pa je ravnanje takratne vlade v Haagu ostro kritiziral. Odstopil pa naj bi tudi minister za obrambo Frank de Grave, saj poročilo navaja, da so takratni vodilni nizozemski častniki zadrževali informacije o pokolu kakih 7000 Muslimanov iz Srebrenice zato, da bi zaščitili ugled nizozemske vojske. Odstop vlade sicer ne bi imel večjega vpliva na politično življenje na Nizozemskem, saj so parlamentarne volitve že razpisane za 15. maj. Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo je ocenil, da so za nizozemske napake odgovorni predvsem Združeni narodi in sicer zaradi neustrezne politike. Krivda ZN je bila v tem, da so območje Srebrenice razglasili za varovano območje, ne da bi jasno določili, kaj to pomeni in kako naj bi jo branili, prav tako pa niso podprli nizozemskih poveljnikov, ki so zahtevali letalsko podporo. Varnostni svet ZN je tako za prebivalce oblikoval iluzijo o varnosti, so navedli v poročilu.
Srebrenica je bila med vojno v BiH varovano območje ZN, kjer je zatočišče našlo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov. Nizozemski poveljnik mirovnih sil je zaprosil za letalski napad sil zveze Nato na položaje bosanskih Srbov, vendar je poveljnik mirovnih sil ZN v BiH, general Janvier, prošnjo zavrnil, ker ni bila napisana na pravem obrazcu. Letala zveze Nato tako niso napadla, bosanski Srbi pa so nizozemskim vojakom postavili ultimat, naj položijo orožje, če želijo živeti. 13. julija so se nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN predali, dan zatem pa Srebrenico brez orožja in opreme zapustili. Bosanski Srbi so nato iz Srebrenice na muslimanska območja prepeljali več tisoč muslimanskih žensk, otrok in starcev in številne aretirali. Približno 15.000 Muslimanov je poskusilo zbežati iz obkoljenega mesta, Srbi pa so jih načrtno pobili.
