"S prve vam povem, da nisem mogla verjeti. Kot drugo te preplavi zelo čuden občutek, ker dobesedno ne veš, kaj se v naši državi dogaja," začne najin pogovor razburjena mama, ki je takoj reagirala in začela klicati v ambulanto, kjer pa je telefon zvonil v prazno.
Telefonska številka, na katero je klicala, ni bila več dosegljiva, nato se je mati dekleta obrnila na ZZZS. Tam so rekli, da tudi njim ni nihče nič povedal, da starši kličejo.
Problem pomanjkanja ortodontov in dolge čakalne vrste imajo dolgo brado. Zadnji podatki NIJZ kažejo, da je povprečna čakalna doba za prvi pregled pri ortodontu z redno napotnico pet let. Že pred dvema letoma smo poročali o tem, da je ortodontija pri nas pereč problem.
Izredna profesorica dr. Jasmina Primožič s stomatološke klinike je jasna : "Pri nas smo leta 2019 pogledali, koliko napotnic je bilo napotenih oziroma koliko otrok je bilo napotenih po nepotrebnem ali prezgodaj. Ugotovili smo, da je šlo za tretjino otrok, kar v praksi pomeni, da ta zavzema prostor in čas tistim, ki resnično potrebujejo aparat."
Mati dekleta, ki je po dveh letih čakanja na pregled ostala brez ortodontke, se je obrnila na varuha človekovih pravic, na Ministrstvo za zdravje, NIJZ, varuha pacientovih pravic. Glavni problem pri tem pa je bil, da so eden na drugega prelagali odgovornost. "Z ministrstva za zdravje so mi odgovorili, da naj se obrnem na NIJZ, da oni o čakalnih dobah nimajo podatkov," dodaja.
Kot odgovarjajo na Ministrstvu za zdravje, je v njihovi pristojnosti podeljevanje novih koncesij ortodontom in razpis o novih ortodontskih programih.
Potem ko smo se obrnili na NIJZ, so nas hitro odpravili z stavkom, da naj se obrnemo na ZZZS, ker je to njihova pristojnost. Od tam smo dobili pisno sporočilo, da v podobnih konkretnih primerih ZZZS nima dostopa do podatka o napotnicah pacientov v informacijskem sistemu NIJZ, zato ZZZS samo obvesti NIJZ o prenehanju delovanja izvajalca z namenom, da NIJZ omogoči pacientom, da napotnice uveljavljajo pri drugem izvajalcu. In še, da bi v takšnih primerih moral izvajalec, če preneha delovanje svoje ambulante, obvestiti paciente.
"Jaz hčerke ne morem, tudi če bi želela, še enkrat v čakalno vrsto (dati), so čakalne dobe tako dolge, da bi bila hči stara več kot 16 let," še pripoveduje obupana mati.
Edini, ki je materi podal odgovore, je bil varuh človekovih pravic, saj je ta vzpostavil kontakt z zdravnico, nato je ta varuha seznanila, da se je upokojila in da je ordinacija zaprta. Navedla je tudi, da se je pozanimala, kakšne so njene dolžnosti v zvezi z obveščanjem pacientov iz čakalne knjige za prvi pregled, in da ji je bilo sporočeno, da to uredi NIJZ.
Preden odidete na termin, torej za vsak slučaj poglejte na portal Zvem, če vaše napotnice slučajno niso preklicali.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.