Zaradi performansa proti Putinu sedem let zapora?

Na sodišču v Moskvi se je danes začelo sojenje trem aktivistkam ruske feministične punk skupine Pussy Riot, ki jim zaradi "huliganstva" grozi sedem let zapora. V cerkvi v Moskvi so namreč izvedle performans proti dolgoletnemu ruskemu voditelju Vladimirju Putinu.

Pred sodiščem so veljali poostreni varnostni ukrepi, podporniki glasbenic pa so pred sodiščem pripravili demonstracije in glasno vzklikali: "Svobodo za Pussy Riot!"

Članice skupine so obtožbe zavrnile

Odvetniki glasbenic so prebrali njihovo izjavo, v kateri so pojasnile, da so s performansom želele izraziti svoje nestrinjanje s tem, da patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril podpira vladavino predsednika Putina, kar je v nasprotju z rusko ustavo, po kateri je cerkev ločena od države.

Izrekle so se za nedolžne obtožb huliganstva, ki naj bi ga spodbudilo "sovraštvo do religije". Ena od članic zasedbe je ob tem dejala, da ji je žal, če je njihovo dejanje nekatere vernike užalilo, saj z njim niso želele nikogar sramotiti. Glasbenice so še pojasnile, da so s svojo akcijo želele spremeniti Rusijo, a so morda storile "etično" napako, s katero so prizadele vernike.

Koliko časa bo sojenje še trajalo, za zdaj ni znano, je pa sodišče pripor za glasbenice podaljšalo še za nadaljnjega pol leta.

24-letno Marijo Aljohino, 23-letno Nadedžo Tolokonikovo in 29-letno Jekaterino Samučevič so aretirali potem, ko so 21. februarja na glavnem oltarju v osrednji pravoslavni cerkvi v Moskvi, katedrali Kristusa Odrešenika, v kratkih krilih in ob ozvočenih kitarah izvedle punk molitev, v kateri so Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Putina. Ta je sicer dva tedna kasneje na volitvah dobil še tretji predsedniški mandat.

Aktivistke so v zadnjih letih izvedle več provokativnih performansov, s katerimi so opozarjale na težaven položaj žensk v Rusiji in protestirale proti represivni Putinovi politiki.

Pripor so jim podaljšali že trikrat

Dekleta so 4. marca pristala v preiskovalnem zaporu. Do zdaj so jim ga podaljšali že trikrat, nazadnje minuli teden do 12. januarja 2013. Njihovi odvetniki so se zato že pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Za tako visoko kazen se je zavzel vrh ruske pravoslavne cerkve, ki je zahteval, da sodišče žaljenje verskih čustev obravnava kot kaznivo dejanje, ne kot prekršek.

Sodišče je zavrnilo predlog obrambe, da naj bi zaradi napak med preiskavo uvedli novo. Prav tako so se odvetniki pritožili, da so imeli premalo časa za priprave na obrambo. Nasprotovali so tudi odločitvi sodišča o podaljšanju pripora do januarja prihodnje leto, zaradi česar so se že pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Številne obsodbe zaradi prijetja

Prijetje in pripor aktivistk je sicer naletel na številne obsodbe s strani skupin za človekove pravice, znanih osebnosti ter borcev za svobodo govora in tudi številnih držav. Vidijo ga kot del vse obsežnejšega udara na opozicijo po vnovični Putinovi izvolitvi za predsednika.

Kot kaže anketa, ki jo je julija izvedel neodvisni center Levada, ima 50 odstotkov Rusov negativen odnos do tega sojenja, 36 odstotkov pa ga podpira. Marca je 46 odstotkov vprašanih menilo, da jih je zaradi storjenega treba zapreti.