Zaradi hude bolezni je le nekaj tednov po tem, ko so ga spustili na prostost, umrl Nobelov nagrajenec Liu Xiaobo

Kot poročajo tuji mediji, je umrl kitajski Nobelov nagrajenec Liu Xiaobo, ki so ga pred kratkim zaradi hude bolezni pogojno izpustili na prostost in ga premestili v bolnišnico.

Bolnišnica, v kateri se je zadnje dni zdravil Xiaobo, je sporočila, da je njegov tumor na jetrih zrasel. V ponedeljek so v bolnišnici še pojasnili, da so ga pripravljeni premestiti na oddelek intenzivne nege, ter dodali, da so "njegovo družino obvestili o vseh okoliščinah".

Liuja sta sicer že v nedeljo pregledala ameriški in nemški specialist ter ocenila, da ga še vedno lahko premestijo v tujino. Kitajski zdravniki pa so vztrajali, da je njegovo stanje preresno za potovanje v tujino.

ZN: Kitajska vlada nosi težko odgovornost za njegovo prezgodnjo smrt

Kitajske oblasti so veš čas vztrajale, da za Liuja skrbijo najboljši kitajski zdravniki, ko so mu konec maja postavili diagnozo.

Organizacije za človekove pravice so kritizirale oblasti, da manipulirajo z informacijami o zdravstvenem stanju Nobelovega nagrajenca, saj da se bojijo, da bo izkoristil svobodo in ponovno kritiziral kitajski enostrankarski režim.

Po tem je kmalu zaokrožil video, kako zahodni zdravniki hvalijo svoje kitajske kolege ob Liujevi bolniški postelji. Organizacija Human Rights Watch je video označila za "groteskno propagando" oblasti.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad Al Husein je danes Luija označil za "pravo utelešenje" demokratičnih vrednot. "Gibanja za človekove pravice na Kitajskem in po svetu so izgubila načelnega borca, ki je svoje življenje posvetil zagovarjanju in promoviranju človekovih pravic, miroljubno in konsistentno, in ki je bil zaprt, ker je stal za svojim prepričanjem," je zapisal.

Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je za Liujevo prezgodnjo smrt obtožil kitajsko vlado. "Zdi se nam zelo sporno, da Liuja Xiaoba niso premestili v ustanovo, kjer bi mu lahko nudili primerno zdravstveno pomoč, preden je postal na smrt bolan," so zapisali. "Kitajska vlada nosi težko odgovornost za njegovo prezgodnjo smrt," so dodali.

Za Xiaobojem žaluje tudi Merklova

Obžalovanje, da kitajske oblasti niso uslišale pozivov k spoštovanju Liujeve želje po zdravljenju v tujini, sta izrazila tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Pozvala sta oblasti na Kitajskem, naj dovolijo njegovi soprogi in družini, da pokopljejo Liuja "tam in tako, kot sami želijo" in naj jim dovolijo "žalovati v miru". "Pozivamo oblasti, naj umaknejo vse omejitve glede gibanja in komunikacij njegovih družinskih članov," sta zapisala in dodala, naj dovolijo Liujevi soprogi in njenemu bratu zapustiti Kitajsko, če to želita.

Ob tem sta še ponovila poziv EU Kitajski, naj izpusti vse zapornike vesti.

"Žalujem za Liujem Xiaobom, pogumnim borcem za človekove pravice in svobodo izražanja," je v imenu nemške kanclerke Angele Merkel tvitnil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.

Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je v izjavi sporočil, da je Liu "posvetil svoje življenje izboljšanju svoje države in človeštva ter prizadevanjem za pravico in svobodo". Pozval je kitajsko vlado, naj iz hišnega pripora izpusti njegovo soprogo in ji dovoli, da zapusti Kitajsko.

Smrt pisatelja je utišala glasnega kritika kitajske vlade, ki je bil več desetletij trn v peti oblastem in je postal simbol pekinške čistke ljudi, ki nasprotujejo oblastem. Kot dodaja, je postal prvi Nobelov nagrajenec za mir, ki je umrl v priporu, od nemškega pacifista Carla von Ossietzkyija, ki je umrl v priporu v bolnišnici, kjer so ga zadrževali nacisti leta 1938.

Kitajska pod drobnogledom Amnesty Internationala

Kitajskega Nobelovca, ki je zaradi "rušenja državne ureditve" prestajal 11-letno zaporno kazen, so junija pogojno izpustili na prostost in ga premestili v bolnišnico. Kitajska se je ves čas soočala s kritikami mednarodne skupnosti zaradi ravnanja z njim.

ZDA so denimo zahtevale, da zakoncema Liu – v hišnem priporu je namreč tudi njegova soproga – zagotovijo svobodo gibanja in zdravnike po njunem lastnem izboru. A je kitajsko zunanje ministrstvo poziv zavrnilo z besedami, da "nima nobena država pravice do vmešavanja in podajanja neodgovornih opazk glede kitajskih notranjih zadev".

Liu je leta 2009 sooblikoval peticijo, v kateri so pozivali k demokratičnim reformam na Kitajskem. Zaradi rušenja državne ureditve je bil obsojen na 11-letno zaporno kazen. Leto kasneje je prejel Nobelovo nagrado za mir, kar je Kitajska označila kot poseg v njene notranje zadeve.

Kitajsko spoštovanje človekovih pravic je glede na zadnje letno poročilo Amnesty International vprašljivo, saj oblasti izvršujejo pritisk na zagovornike človekovih pravic, med katerimi so tako novinarji, odvetniki kot tudi aktivisti in založniki. Posamezniki so tako podvrženi nadzoru, nadlegovanju, ustrahovanju, aretacijam in priprtju.