Zaradi česa ljudje umiramo?

V preteklosti so bile največje tegobe človeštva lakota, pandemije in vojne. Te nam je skozi čas uspelo ukrotiti in izkoreniniti. Seveda se vse te težave človeštva še vedno pojavljajo, vendar v veliko manj kot pred stoletji.

Danes veliko večjo težavo pomenijo bolezni, povezane s prenajedanjem, kakor lakota. Masovna konsumpcija in proizvodnja hrane sta glavni razlog za onesnaževanje okolja. Čeprav bi se epidemije v današnjem globalnem svetu širile veliko hitreje, nam je razvoj zdravstva in tehnologije dal orodja, s katerimi se lahko spopademo z boleznimi prihodnosti. Prav tako živimo v relativno mirnem svetu, kjer vojna načelno ni vsakodnevna stalnica večine ljudi.

Skrb vzbujajoče smrti so tiste, ki bi jih lahko preprečili

Izkoreninjenje teh treh največjih tegob preteklosti je človeku med drugim zagotovilo daljšo življenjsko dobo. Leta 1950 so ljudje po svetu v povprečju dosegali starost 46 let. Do leta 2015 se je ta močno povečala na pričakovanih 71 let povprečne življenjske dobe.

V nekaterih državah je bila rast življenjske dobe umirjena in gladka. Vendar so bolezni, epidemije in nepričakovani dogodki še vedno stalno opozorilo na to, da daljšanje življenja ni zagotovljeno.

Smrti, ki dobivajo največ medijske pozornosti in ki ljudi najbolj skrbijo (smrti zaradi terorizma, vojn in naravnih katastrof), pomenijo le 0,5 odstotka vseh smrti. Veliko bolj skrb vzbujajoče so tiste, ki bi jih lahko preprečili, poroča BBC.

Leta 2017 je umrlo 56 milijonov ljudi, kar je 10 milijonov več kot leta 1990. Povečanje v številu smrti moramo razumeti v povezavi z eksponentno rastjo populacije. Danes je na svetu več kot 7,6 milijarde ljudi, s trenutno nataliteto in mortaliteto pa znanstveniki napovedujejo, da bo do leta 2050 svetovna populacija zrasla na skoraj 10 milijard.

Več kot 70 odstotkov smrti leta 2017 je bilo posledica kroničnih bolezni, ki se navadno razvijejo počasi. Med temi so največ smrti povzročile bolezni srca in ožilja. Te so povzročile vsako tretjo smrt. Za primerjavo, rak je bil leta 2017 kriv za vsako šesto smrt. Tem pa sledijo še smrti zaradi sladkorne bolezni, bolezni dihal in demence.

Smrti, ki bi jih lahko preprečili, še vedno preveč

Bolj presenetljivi so podatki o smrtih, ki bi jih lahko preprečili. Leta 2017 je kar 1,6 milijona ljudi umrlo zaradi bolezni, povezanih z drisko. To jo je povzdignilo med najpogostejših 10 povzročiteljev smrti.

Smrti otrok v prvih 28 dneh po njihovem rojstvu so leta 2017 povzročile kar 1,8 milijona smrti novorojenčkov. Pogostost takšnih smrti se razlikuje med bogatejšimi in revnejšimi državami. Na Japonskem je umrljivost novorojenčkov zelo majhna, saj v prvih 28 dneh umre manj kot eden od 1000 novorojenčkov. V nekaterih revnejših državah pa je ta številka veliko večja; umre lahko tudi eden na 20 novorojenčkov.

Pogoste so tudi smrti zaradi prometnih nesreč. Leta 2017 je na cestah ugasnilo 1,2 milijona življenj. Čeprav se je število takšnih smrtnih žrtev v zadnjih nekaj letih precej zmanjšalo v bogatejših državah, je svetovno povprečje ostalo približno enako.

Sledijo še samomori in umori. Število takšnih smrti je bilo leta 2017 približno enako, je zapisal BBC. V Veliki Britaniji je samomor eden od glavnih razlogov smrti moških med 20. in 40. letom starosti.

Zmanjšanje umrljivosti otrok je eden največjih uspehov sodobne medicine

Razlogi, zakaj ljudje umirajo, se z razvojem držav in skozi čas spreminjajo. V preteklosti so veliko vlogo pri smrtnih žrtvah igrale nalezljive bolezni. Leta 1990 so eno od treh smrti povzročile prav nalezljive bolezni. Do leta 2017 se je to zmanjšalo na eno smrtno žrtev od petih.

Nalezljive bolezni močno ogrožajo predvsem otroke. V 19. stoletju je zaradi njih umrl vsak tretji otrok, še preden je ta dosegel svoj 5. rojstni dan. Od takrat je zahvaljujoč cepivom in izboljšanju higiene, prehrane, zdravstva in čiste vode umrljivost otrok močno upadla. Smrti otrok v bogatejših državah so v današnjem času redke, v revnejših delih sveta pa še vedno predstavljajo težavo.

Zmanjšanje umrljivosti otrok je eden največjih uspehov sodobne medicine. Število smrti otrok se je v zadnjih desetletjih več kot prepolovilo.

Vendar pa je pozornost držav trenutno ujelo naglo staranje prebivalstva, ki pomenijo breme za državne zdravstvene sisteme.

Nepričakovani dogodki in izbruhi bolezni vplivajo na življenjsko dobo

Konstantno daljšanje življenja ljudi ni zagotovljeno. Nepričakovani dogodki ali izbruhi bolezni bi lahko takšno stanje v trenutku spremenili.

Leta 1980 je izbruh HIV močno udaril po svetovni populaciji. Največ življenj je terjal v podsaharski Afriki, kjer je življenjska doba prebivalstva, po desetletjih izboljševanja, močno upadla. Vendar se je število smrti zaradi bolezni, povezanih z aidsom in HIV, v zadnjem desetletju zmanjšalo za kar polovico (z 2 milijonov smrti na leto na 1 milijon smrti).

Konstanten napredek ni zagotovljen niti v bogatejših državah. Pričakovana življenjska doba v ZDA je v zadnjih nekaj letih nekoliko upadla, za kar so krive predvsem opioidne droge.

Umrljivost je pogostejša tudi pri novopečenih materah. BBC poroča, da so raziskave pokazale, da so matere desetih držav bolj nagnjene k umrljivosti med porodom ali takoj po porodu, kot so bile njihove matere.

Razumevanje, zaradi česa ljudje umiramo, je ključno

Čeprav je naša življenjska doba daljša, smrti zaradi razlogov, ki jih lahko preprečimo, pa vedno manj, bi se stanje lahko še izboljšalo. Za izboljšave je zelo pomembno razumevanje, zakaj ljudje umiramo. V prihodnosti bi se morali posvetiti še večjemu izboljšanju v higieni, prehrani, cepivih in osnovnemu zdravstvu ter sanitarnim izboljšavam. Znanstveniki tudi menijo, da bi morali prav tako izboljšati varnostne ukrepe in ponudbo mentalnega zdravstvenega varstva.