Med Hrvaško in Madžarsko se zaradi begunske krize kopičijo nesoglasja. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je hrvaškemu premierju Zoranu Milanoviću očital žaljenje Madžarske in je na pogovor poklical hrvaškega veleposlanika v Budimpešti. Vse več je ocen, da se Madžarska vpleta v hrvaško predvolilno tekmo.
Milanović je po poročanju hrvaškega spletnega portala Index.hr dejal, da je Madžarska "slepo črevo Evrope", katerega premier "je bil nekoč aktiven komunist, nato pa liberalec - malo vsakega", povzema madžarska tiskovna agencija MTI. Te besede je moral v petek na madžarskem zunanjem ministrstvu pojasnjevati hrvaški veleposlanik.
Napetosti med državama so se pojavile, potem ko je Madžarska sredi septembra z ograjo zaprla mejo s Srbijo in s tem tok migrantov preusmerila na Hrvaško. Slednja zdaj dnevno na madžarsko mejo pripelje na tisoče beguncev, ki jih Budimpešta nato vozi do meje z Avstrijo. A obenem Madžarska postavlja ograjo tudi na meji s Hrvaško in naj bi tudi to mejo slej ko prej zaprla.
V četrtek je Milanović dejal, da postavljanje ograj med dvema članicama EU "ni normalno". Po njegovem je postavitev ograje "enostavna" in njegova vlada bi to storila v dveh tednih, vendar to ni Evropa, v kateri bi hotel živeti.
Omenil je tudi vlak, ki ga je Hrvaška s kakimi tisoč begunci prejšnji mesec poslala na Madžarsko in ga je slednja zadržala ter ga vrnila šele v četrtek. Madžarska je po besedah Milanovića "ukradla lastnino hrvaške železniške družbe", zaradi česar bo podjetje zahtevalo odškodnino.
Madžarska je bila že večkrat kritična do ravnanja Hrvaške v begunski krizi in je zagrozila, da ne bo podprla vstopa Hrvaške v schengensko območje.
V madžarsko-hrvaškem sporu vlogo igra tudi politika - Milanović je namreč socialdemokrat. Njegova politična nasprotnica, predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, pa je v zelo dobrih odnosih s konservativno madžarsko vlado.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je ocenila, da se je Madžarska vpletla v hrvaško predvolilno kampanjo, pri čemer se je Orbanova desna vlada seveda postavila na stran HDZ. Tudi nekateri madžarski mediji so ocenili, da Budimpešta podpira hrvaško desno opozicijo na bližnjih parlamentarnih volitvah. Ugiba se, da naj bi Budimpešta z zaprtjem meje počakala na izid novembrskih volitev na Hrvaškem.
Grčija naj bi prvi hotspot dobila v nekaj dneh
Potem ko je v Italiji prvo območje za sprejem in registracijo beguncev, imenovano hotspot, že operativno in so od tam v petek na Švedsko prepeljali prvo skupino beguncev, naj bi prvi hotspot v Grčiji, natančneje na Lezbosu, zaživel v prihodnjih dneh.
Iz Italije so v okviru načrta premeščanja beguncev znotraj EU - ta predvideva premestitev skupaj 160.000 ljudi, sprva le iz Italije in Grčije, v prihodnje pa morda tudi iz drugih članic - v petek na Švedsko prepeljali prvo skupino beguncev. 19 mladim Eritrejcem sta v slovo med drugim pomahala evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos in luksemburški minister za migracije in zunanje zadeve Jean Asselborn, katerega država trenutno predseduje EU.
Oba sta nato odpotovala naprej v Atene, kjer sta danes preučila napredek pri vzpostavljanju centrov za prvo registracijo migrantov še v Grčiji. Kot sta sporočila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, bo prvi hotspot na otoku Lezbos zaživel v prihodnjih dneh. Grška obalna straža je sicer v minulih 24 urah z morja pred grškimi otoki rešila že več kot 1100 migrantov. Zaradi lepega vremena na območju se je število migrantov v minulih dneh občutno povečalo. Ljudje skušajo še pred prihodom zime doseči Evropo.
PREBERITE ŠE: Begunci so v zadnjem času tarče napadov.
Nov davek?
Nemški Süddeutsche Zeitung je medtem danes poročal, da se Nemčija in Evropska komisija pogovarjata o možnosti uvedbe posebnega solidarnostnega davka EU, namenjenega pomoči v begunski krizi. Uvedli bi ga lahko v obliki dodatnega davka na bencin ali morda kot višji prometni davek, zbiral pa bi se neposredno v proračunu EU. Del denarja bi šel za pomoč državam, kot so Španija, Italija, Bolgarija in Grčija, ki so glavne vstopne točke za begunce, del državam, ki so njihove glavne ciljne destinacije, del pa državam, od koder begunci prihajajo. Tako v nemški vladi kot pri Evropski komisiji so sicer te navedbe danes že zavrnili, poroča Deutsche Welle.
