V Afganistanu se danes nadaljujejo nasilni protesti zaradi zažiganja Korana. Na protestih naj bi se zbralo več tisoč jeznih Afganistancev, opremljenih z izvodi Korana. Tudi v Kandaharju se je množica odpravila proti prostorom ZN in lokalnih oblasti, policija pa je posredovala in pri tem med drugim streljala v zrak. V Kandaharju na jugu države je bilo pri tem ubitih devet ljudi, 73 je bilo ranjenih. Trupla so odpeljali v bolnišnico, prvi znaki pa kažejo, da so bili pokojni pretepeni in kamenjani. Po mestu pa še naprej odmeva streljanje ter da se zbirajo novi in novi protestniki.
V petek je v Afganistanu med napadom na poslopje ZN umrlo dvanajst ljudi. Napad je sledil demonstracijam proti ameriškemu pridigarju, ki je minuli teden na Floridi zažgal muslimansko sveto knjigo Koran. Med žrtvami je sedem delavcev ZN in pet protestnikov, so sporočile oblasti. Direktor varnosti v provinci Balkh Abdul Rauof Taj je še dodal, da je bilo v napadu 24 ljudi ranjenih. Predstavnik policije Lal Mahamed Ahmadžaj pa je povedal, da so aretirali osumljence, ki bi lahko bili organizatorji napada. vseh 27 aretiranih naj bi že priznalo in bodo morali pred sodišče.
Direktor ZN za ohranjanje miru Alain Le Roy je povedal, da je sedem smrtnih žrtev mednarodnih uslužbencev ZN – trije so civilisti, štirje pa mednarodni varnostni organi. Med žrtvami pa ni osebja iz Afganistana. ''Kot vem, je bilo na protestih na stotine, če ne na tisoče protestnikov. Nekateri so bili oboroženi in so vdrli v poslopje,'' je dejal in dodal, da so se varnostniki trudili po najboljših močeh, da bi preprečili protestnikom širitev, vendar jih je bilo preveč.
Le Roy je tudi povedal, da še vedno ni jasno, ali so bili ZN tarča napada. ''Zgodilo se je v ZN, ker so ZN tukaj,'' je povedal. V nasilju je poleg članov ZN umrlo tudi pet protestnikov, enemu so prerezali vrat. Vir v ZN je povedal, da so med žrtvami štirje varnostniki iz Nepala, pa tudi delavci ZN iz Norveške, Švedske in Romunije. Da sta bila med žrtvami napada tudi norveški in švedski državljan, sta danes potrdili vladi v Oslu in Stockholmu.
Varnostni svet ZN se je sestal v petek in obsodil napad, ki se je zgodil v središču dejavnosti Združenih narodov za pomoč v Afganistanu (UNAMA), ter pozval afganistansko vlado, naj dogodek razišče.
Haji Mohammad Sakhi, poslovnež v mestu Mazar-e-Šarif, je dejal, da se je incident začel po petkovih molitvah, ko so se številni ljudje pridružili protestu proti zažigu Korana. Ljudje so vzklikali "Smrt Ameriki", odšli proti poslopju ZN in vdrli noter, je dejal. Takrat je izbruhnilo streljanje in "videl sem protestnike, ki so jih ustrelili".
Študent iz omenjenega mesta pa je povedal, da se je s prijatelji udeležil protesta, na katerem se je zbralo več sto ljudi. ''Ko smo prišli do poslopja UNAMA, so afganistanske varnostne sile začele streljati na nas. Protestniki so postali jezni in so vdrli v zgradbo,'' je pojasnil in dodal, da so nekateri protestniki našli nabite AK-47 ter z njimi ubili varnostne organe in druge ljudi, ki so bili v stavbi.
Za vse kriv pastor, ki je zažgal Koran
Napad je sledil demonstracijam proti sežiganju Korana, kar je storil pastor iz Floride Terry Jones, ki je pridobil mednarodno pozornost lani, ko je napovedal, da je nameraval zažgati Koran. Jones je pastor 60-članske cerkve v bližini mesta Gainesville. Lani je, po ogorčenju, ki je sledilo njegovemu obvestilu o načrtih za zažiganje Korana na deveto obletnico 11. septembra 2001, dogodek odpovedal. Prejšnji mesec pa je domnevno zažgal islamsko sveto knjigo.
Cerkev je na svoji spletni strani sporočila, da namerava 20. marca soditi Koranu, in "če bo spoznan za krivega povzročitve umora, posilstva in terorizem, ga bodo uničili!" Drugo sporočilo na spletni strani, ki uporablja drugačen zapis za knjigo, pa je govorilo, da "je bil Koran spoznan za krivega" in da so "kopijo zažgali v stavbi."
V petek je Jones v e-pošti izjavil, da napad v Afganistanu kaže, da "je napočil čas, da islam odgovarja. Te države in ljudi morajo postati odgovorne za to, kar so storile, pa tudi za vse izgovore, ki jih lahko uporabijo za spodbujanje njihove teroristične dejavnosti," je zapisal.
Guverner afganistanske province Balkh Atta Mohamed Noor pa je dejal, da so napadalci izkoristili proteste za ''krinko za svoje nasilje''. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj pa je napad označil za ''dejanje proti islamu in afganistanskim vrednotam''.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dejal, da so žrtve napada le poskušale pomagati afganistanskemu ljudstvu. "S tem, ko so bili tarče napada, so napadalci pokazali strašno nespoštovanje, za kar se ZN in celotna mednarodna skupnost trudita narediti v korist vseh Afganistancev," je dejal.
Napad je obsodil tudi ameriški predsednik Barack Obama: ''Poudarjamo pomembnost miru in pozivamo vse strani, da zavrnejo nasilje in rešijo nesoglasja z dialogom.'' Predstavnik Bele hiše Jay Carney je dejal, da ne bodo ugibali, kaj je bil motiv za napad, je pa dodal, da ni bil ''upravičen, ne glede na to, kaj je bila motivacija''.
Napad je obsodil tudi Svet za ameriško-islamske odnose. ''Nič ne more upravičiti tega napada," je sporočila skupina, ki se opisuje kot največja ameriška organizacija za zagovarjanje državljanskih svoboščin muslimanov.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.