Na konvenciji nemških krščanskih demokratov (CDU) bodo izbrali naslednika Angele Merkel na čelu stranke. Za to mesto se potegujejo trije kandidati – Annegret Kramp-Karrenbauer, Friedrich Merz in Jens Spahn. Najvplivnejša ženska na svetu je namreč zaradi slabih rezultatov stranke, ki jih beležijo od lanskih parlamentarnih volitev, sprejela odgovornost zanje in napovedala odhod z vrha stranke. V 18 letih je sicer CDU na štirih od petih parlamentarnih volitev popeljala do zmage. Kljub odstopu z mesta predsednice stranke, pa namerava še naprej voditi nemško vlado.
Slovensko-nemška zbornica: S svojo persono je postavila podobo moderne ženske
Zagotovo se bo Angela Merkel v zgodovino zapisala je kot ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini vodenja nemške vlade. "Njene izkušnje, pogajalske sposobnosti in njena odprtost pri iskanju rešitev so imeli vrsto let dober vpliv na nemško zunanjo politiko, prav tako pa na gospodarske in politične odnose s Slovenijo," meni Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
Kot pravi Rantzenova, je njena vlada največ profitirala od reform predhodnika Gerharda Schröderja (SPD) in od močnih izvoznih in konkurenčnih podjetij, socialne korektivne ukrepe je usmerila prav v njihovo smer. "Pod vodstvom Merklove je Stranka krščanskih demokratov (CDU) na družbeno-politični ravni postala bolj odprta, sprejela je več multikulturnosti in se odločila za energetski preobrat z opustitvijo jedrske energije," izpostavlja Merklino zapuščino.
Nemška kanclerka je s svojo persono postavila podobo moderne ženske s pomembnim vplivom na evropsko in svetovno politiko, pravi Rantznova. "Izpostaviti velja njen enormen prispevek k stabilnosti sveta, kar je v njeni lastni državi velikokrat spregledano. Ločitev funkcij, ki jih je Merklova do sedaj opravljala, ima številne prednosti, med drugim se bo lahko kanclerka intenzivneje posvetila svojim nalogam znotraj Nemčije, Evropske unije in sveta. Vsekakor pa bodo imeli kandidati težko nalogo, da enakovredno nadomestijo dosedanjo predsednico stranke," še dodaja.
Od 'moje deklice' do 'naše mutti'
64-letnica se je rodila kot Angela Dorothea Kasner v Hamburgu. Mama Herlind je bila učiteljica latinščine in angleščine, oče Horst Kasner pa evangeličanski pastor, ki je študiral teologijo v Heidelbergu in Hamburgu. Njen dedek po očetovi strani je bil Ludwig Kazmierczak, po rodu Poljak iz Poznanja. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Berlin ter svoj priimek spremenil v Kasner.
Bila je odlična učenka, izstopala pa je s svojimi šolskimi dosežki, posebno v ruščini in matematiki. Po študiju fizike se je zaposlila in nadaljevala študij na Centralnem inštitutu za fizikalno kemijo na akademiji za znanost v Berlin-Adlershofu, kjer je doktorirala. Leta 1974 je med študentsko izmenjavo v Moskvi in Leningradu spoznala študenta fizike Ulricha Merkla, s katerim se je tri leta pozneje tudi poročila in po petih letih zakona ločila. A priimek prvega moža je obdržala tudi po poroki z Joachimom Sauerjem. Otrok nima.
Padec Berlinskega zidu je eden tistih dogodkov, ki se je vrezal v spomin takratni generaciji. Številni Nemci iz Vzhodne Nemčije so se zbrali ob meji in proslavljali padec zidu. In kje je bila Merklova 9. novembra 1989? Tam, kjer je bila vsak četrtek zvečer – v savni s prijateljico. "Bil je četrtek in ob četrtkih je bil moj dan za savno, tako da sem bila tam," je pred časom povedala za The Guardian.
Politično pot je začela v opoziciji takratne vzhodnonemške države NDR, po padcu Berlinskega zidu pa je postala članica novonastale stranke Demokratsko gibanje. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij decembra 1990 so jo izbrali za zastopnico v zveznem parlamentu. Njena stranka se je takrat poenotila z zahodnonemško Krščanskodemokratsko unijo (CDU).
Čeprav je bila kot ženska, protestantka in Vzhodna Nemka v pretežno moški in konservativni stranki outsider, jo je kmalu opazil kancler in njen bodoči mentor Helmut Kohl, ki jo je klical "moja deklica" (mein Mädchen). Najprej je postala ministrica za ženske in mladino, nato za okolje. Ko je bil leta 1998 Kohl poražen na volitvah za zvezni parlament, je Merklova postala generalna sekretarka CDU. Dve leti pozneje, po odstopu Wolfganga Schäubleja s funkcije predsednika stranke, je kot prva ženska stopila na čelo CDU. Leta 2005 pa je postala prva nemška kanclerka.
"Unsere Mutti" (naša mami), kot so jo ljubkovalno poimenovali Nemci, je preživela številne politične krize in izzive. Veliko Nemcev v Merklovi pa zaradi njenega stabilnega vladanja v njej vidi materinsko osebnost, ki jih varuje pred svetovnimi konflikti. Tako je bilo na primer v času finančne krize.
Težave, kritike in odstop s položaja predsednice stranke
Za Merklovo je dolgo veljalo, da je previdna in premišljena, in ob začetku njenega tretjega mandata je postal glagol "merkeln" priljubljen med mladimi, pomenil pa je, da se ne naredi nič in ne sprejme odločitve. A leta 2015 je sprejela pogumno odločitev, ki jo je skoraj stala politične prihodnosti, saj je na vrhuncu migrantske krize "odprla mejo za vse". Sama sicer o migracijski krizi ne govori rada, toda dejstvo je, da si je s tem korakom nakopala številne kritike. Mnogi ji namreč očitajo, da je ravnala narobe.
Čeprav so njeni krščanski demokrati na volitvah lani septembra zmagali, je bilo sestavljanje vlade težko. Pogajanja z liberalci in Zelenimi so propadla, sledilo je vnovično oblikovanje velike koalicije s socialdemokrati, v katero so bili slednji bolj ali manj prisiljeni.
A začetka četrtega mandata 64-letnice niso zaznamovala nesoglasja s socialdemokrati, temveč napetosti z bavarsko Krščansko-socialno unijo (CSU), sicer sestrsko stranko CDU. Njen vodja, notranji minister Horst Seehofer, je bil do Merklove skrajno kritičen že v času begunske krize. Po oblikovanju nove vlade pa je minister migracije označil za srž vseh težav v Nemčiji.
Po koalicijski krizi so se poleti tudi prvič od begunske krize pojavila resna ugibanja o politični prihodnosti kanclerke. Znotraj stranke so se nadaljevali pretresi. Septembra tako poslanci unije CDU/CSU niso podprli izbire kanclerke za novega vodjo poslanske skupine v bundestagu. Merklova je morala priznati poraz, rekoč, da gre za "učno uro demokracije".
Dokončno pa je se Merklova glede svoje politične prihodnosti odločila po oktobrskih deželnih volitvah v Hessnu. Tako kot že mnogi predsedniki CDU pred njo je prevzela odgovornost za upad podpore stranki in napovedala umik z njenega vrha. Prvič v zgodovini CDU se bo sicer zgodilo, da bo kdo prej opustil vodenje stranke kot vodenje vlade.
Čeprav ni zares pojasnila, zakaj odhaja z vrha CDU in ostaja kanclerka, lahko enega od odgovorov da negotovost v svetovni politiki. Prav zaradi te negotovosti naj bi se sploh odločila, da gre konec 2016 ponovno v boj za kanclerski položaj. To je bil čas tik po zmagi Donalda Trumpa v ZDA, rasla je podpora skrajno desni Francozinji Marine Le Pen, Britanci pa so začeli odhod iz EU.
Čeprav si s Trumpom nikakor nista tako blizu, kot sta si bila z njegovim predhodnikom Barackom Obamo, pa je ameriški predsednik nedavno ob eskalaciji ukrajinske krize dejal, da je treba v zadevo vplesti tudi kanclerko in slišati njeno mnenje. Merklova si je v svetovni politiki ustvarila ime in njen naslednik bo stopil v velike čevlje.
Stranko približala politični sredini
Merklova je s svojimi odločitvami in dejanji stranko približala politični sredini. Med odmevnejšimi dejanji je bila parlamentarna odobritev porok istospolnih parov, čeprav je Merklova sama glasovala proti. Konservativni politiki ji že dlje očitajo, da je CDU pod njenim vodstvom izgubila svoj profil in se premaknila preveč v levo.
Odhajajoča predsednica CDU sicer trdi, da so osrednje vrednote stranke ostale nespremenjene. "To so korenine, ki hranijo našo politiko," je dejala. Kot vodja stranke, v kateri je povprečen član star 59 let, pa se trudi vzpostaviti stik z mladimi.
Po več kot desetletju na oblasti sta za Merklovo postali značilni predvsem dve stvari – hlačni kostimi z barvnimi suknjiči in v romb sklenjene roke pred trebuhom. Še vedno zagovarja kontinuiteto. V 18 letih njenega vodenja CDU se je na primer na vrhu konkurenčne SPD zamenjalo kar osem predsednikov.
Svoje zasebno življenje pa Angela Merkel uspešno zadržuje zase. Čeprav bi lahko, ne živi v uradu kanclerke, temveč naj bi imela stanovanje v bližini berlinskega muzejskega otoka.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.