Voditelji držav Evropske unije in Turčija so na izrednem vrhu dosegli načelni dogovor, ki predvideva, da bo Turčija sprejela nazaj vse ekonomske migrante, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, v zameno pa lahko računa na finančno pomoč in pospešitev vizumske liberalizacije.
Ankara naj bi tako sprejela vse nezakonite migrante, ki gredo skozi Turčijo, ne glede na njihovo narodnost, ob tem pa bo morala EU za vsakega Sirca, ki bo z grških otokov vrnjen Turčiji, sprejeti enega sirskega begunca.
Odzivi na ta dogovor so mešani.
Šterbenc: Zaprtje balkanske poti lahko pripelje do radikalizacije beguncev
Strokovnjak za mednarodne odnose in analitik Primož Šterbenc s fakultete za management dogovor med EU in Turčijo za zajezitev migrantskih tokov vidi kot nevaren. "Če bo res prišlo do zaprtja begunske poti, bi se lahko med delom beguncev obudili razočaranje, obup in jeza, kar bi lahko privedlo do njihove radikalizacije," je dejal.
Po njegovih besedah to ne pomeni, da so begunci že sami po sebi radikalizirani, lahko pa to povzroči "neprijazna politika EU". "Vključi se lahko delovanje fenomena kulturne obrambe, ki pravi, da če obstaja konflikt med pripadniki različnih religijskih skupnosti, potem se lahko okrepi religijska identiteta njihovih pripadnikov. V tem primeru lahko tako pride do krepitve islamske identitete," je pojasnil Šterbenc. Begunci se namreč zavedajo, da je Zahod povzročil katastrofo v njihovih državah. "Do zdaj so menili, da lahko Zahod blaži njihove težave, zdaj pa se lahko stvar zaplete," dodaja.
Kot nevarno Šterbenc vidi možnost, da se v Siriji vzpostavijo t. i. varna območja za begunce: "Če bi takšna območja začeli zares vzpostavljati, potem lahko to še dodatno destabilizira Sirijo, saj jih bo treba vojaško varovati. Pri tem pa lahko zelo hitro pride do konflikta med turškimi enotami in rusko vojsko ali turškimi enotami in enotami sirskega režima."
Glede načelnega dogovora, da bo EU sprejela toliko Sircev, kot jih bo Turčija sprejela iz Grčije, Šterbenc pravi, da gre načeloma za pozitivno potezo, "se pa bojim, da EU ne bo sprejemala toliko beguncev, kot jih bo vračala".
Zaprtje balkanske begunske poti bi lahko po mnenju Šterbenca še dodatno škodilo tudi Grčiji. "Ta je že drugič v zadnjih dveh letih potisnjena v kot. Po vsiljevanju neoliberalne agende se lahko zdaj sooči še z nabiranjem beguncev, kar lahko povzroči socialno in politično eksplozijo ter okrepi desne stranke," dodaja Šterbenc.
EU je na ponedeljkovem vrhu v Bruslju prepustila reševanje begunske krize Turčiji, kar je lahko zelo problematično, je ocenil politični analitik Klemen Grošelj. Po njegovem mnenju bo imela Turčija nov vzvod za pritisk na EU."V trenutku, ko turški vladajoči politiki v odnosih z EU kaj ne bo pogodu, bomo imeli zopet večji priliv beguncev oz. manjši priliv, ko bo Turčija dosegala svoje interese," je pojasnil. Hkrati pa se po njegovem mnenju lahko zgodi, da kljub temu, da bomo nakazovali sredstva v Turčijo, ta svojih zavez ne bo izpolnjevala. Spomnil je, da se Turčija ni držala zadnjega dogovora z Unijo.
Ko se bo zgodila vizumska liberalizacija, ko se bodo zapirala poglavja v pristopnih pogajanjih Turčije z EU, ne bo več poti nazaj, je opozoril Grošelj. Ob tem po njegovih besedah Evropa nima zagotovil, da bo Turčija storila, k čemur se je zavezala. Hkrati pa EU nima vzvoda, s katerim bi zagotovila izvajanje turških zavez.
'Turčija je izrabila begunsko krizo'
Na ponedeljkovem vrhu sta se po mnenju Grošlja pokazali geopolitična teža in moč posameznih akterjev. Turčija je v tem primeru, čeprav je strateški poraženec sirske zgodbe, izrabila begunsko krizo za to, da je od EU izsilila obsežne geopolitične koncesije, EU pa je postala talka turške politike.
Vladajoča elita v Turčiji lahko uresničuje vse notranjepolitične cilje, lahko pa bo tudi agresivneje uresničevala svoje zunanjepolitične ambicije, ker bo vedno imela za sabo usodo EU. Pogajanja za Sirijo bodo odločala tudi o tem, kako se bo Turčija vedla do Evrope oz. kako ugodno ali neugodno zanjo bo reševala begunsko krizo.
Grošelj je še ocenil, da je bilo izhodišče v pogajanjih med Brusljem in Ankaro napačno. "Unija misli, da Turčija želi članstvo v EU, v bistvu pa si turška vladajoča elita tega ne želi, njihov cilj ni približevanje EU, ampak gre le za mehanizem, s katerim operirajo v svoji zunanji politiki." Gre za oportunističen dogovor, ki rešuje akutno begunsko vprašanje, s katerim se sooča EU, pravi.
'Najboljša rešitev bi bila, če bi EU sama zaščitila svoje zunanje meje'
Najboljša možna rešitev bi bila, če bi EU imela svoje mehanizme za zaščito zunanjih meja in da bi bila zmožna oblikovati skupno zunanjo in varnostno politiko, je prepričan Grošelj. Kot je pojasnil, članice EU zdaj preveč solirajo, rezultat tega pa je nezmožnost soočanja z globalnimi izzivi, kot je begunska kriza.
Spričo dogovora, da bo EU pospešila vizumsko liberalizacijo najkasneje do konca julija, Grošelj ne pričakuje poplave Turkov v Evropi. Po njegovi oceni bi lahko postalo problematično, če bi v Turčiji izbruhnila notranjepolitična kriza in bi se del prebivalstva, denimo Kurdi, želel izseliti. "Paradoks je, da regionalna sila, kot je Turčija, izsiljuje tako velik sistem, kot je EU," je poudaril Grošelj in dodal, da to jasno kaže, kako operativna je EU v sodobnih mednarodnih odnosih.
Tonin: Turčija je neoperativna
Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je v Grčiji, kjer si je ogledal razmere, v katerih živijo begunci in migranti, izrazil ostre kritike na račun Turčije. Težava je predvsem v neukrepanju turških oblasti proti odhajnju čolnov z migranti proti grškim otokom, je v sporočilu za javnost zapisal Tonin.
V razmaku nekaj ur lahko po njegovih navedbah pripluje več kot 30 čolnov, kar pomeni, da se dotok migrantov ne zmanjšuje. "Turške oblasti natančno vedo, od kod čolni prihajajo in kdo so tihotapci, a ne storijo nič. Turčija je neoperativna," meni vodja poslanske skupine NSi.
V Atenah si je ogledal enega od večjih migrantskih centrov in pri tem govoril tudi s skupino Afganistancev. Kot ugotavlja, migranti, ki so nastanjeni v Atenah, natančno vedo, kakšne so razmere na meji, obenem pa vseskozi sprašujejo, kdaj se bo meja odprla. Med drugim so mu tudi povedali, da se okoli njih sprehajajo tihotapci, ki ponujajo alternativno pot skozi Albanijo za 2000 evrov. "V primeru, da se bo omejevanje prehoda na makedonsko-grški meji nadaljevalo, se bo očitno odprla alternativna pot skozi Albanijo," ugotavlja Tonin.
Obiskal je tudi otok Lesbos, kjer se je pogovoril z grško obalno stražo. Ta redno patruljira, a zaradi mednarodnih predpisov čolnov z migranti ne morejo preprečevati, je povedal. "Če jih poskušajo zaustaviti, ljudje na čolnih začnejo plovila uničevati, dokler jih ne potopijo. Ko se migranti znajdejo v vodi, pa jih morajo grške oblasti po mednarodnem morskem pravu rešiti," je med drugim še pojasnil poslanec Tonin.
Vodja UNHCR zaradi dogovora zaskrbljen
Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je zaradi sprejetega dogovora "globoko zaskrbljen". Kot je poudaril v nagovoru evropskim poslancem, ga skrbi vsak načrt, ki predvideva množično vračanje ljudi iz ene v drugo državo, če obenem niso jasno zagotovljene pravice beguncev po mednarodnem pravu.
Opozoril je, da je migrante mogoče v neko državo vračati le, če je ta pripravljena prevzeti odgovornost za ustrezno obravnavo njihove prošnje za azil in jim zagotoviti mednarodno zaščito, če so do nje upravičeni. Poleg tega mora biti za prosilce azila v tej državi ustrezno poskrbljeno, kar med drugim pomeni dostop do zdravstvene oskrbe, dela, izobraževanja in po potrebi socialne pomoči.
Tudi če ti pogoji so izpolnjeni, je treba vzpostaviti nek mehanizem pregledovanja ljudi pred njihovo vrnitvijo za identifikacijo najbolj ranljivih kategorij ljudi, ki se jih morda v nobenem primeru ne sme vračati, je opozoril in obenem poudaril, da Turčija že gosti skoraj tri milijone beguncev ter da je čas, da tudi druge države prevzamejo večji del tega bremena.
Tudi Amnesty International kritizira EU in Turčijo zaradi dogovora
Organizacija za človekove pravice Amnesty International se je danes kritično odzvala na načrt Evropske unije in Turčije o obravnavi sirskih beguncev ter ga označila kot nehumanega in nezakonitega. "Voditelji EU in Turčije so dosegli novo dno s kravjo kupčijo, ki najranljivejšim ljudem na svetu odreka pravice in dostojanstvo," je v Bruslju sporočila tamkajšnja vodja podružnice AI Iverna McGowan.
"Ideja o zamenjavi beguncev za begunce ni samo nevarno nečloveška, poleg tega pa ne ponuja trajnostne dolgoročne rešitve trenutne humanitarne krize," je še opozorila. Dodala je, da je načrt "posmeh obvezi EU, da na svojih mejah zagotavlja dostop do azila". Spomnila je, da v večini primerov v Turčiji pravica do azila ni podeljena, begunci v tej državi pa tudi živijo v obupnih razmerah, brez ustrezne namestitve ali dostopa do izobraževanja otrok.
Evropski poslanci povečini nezadovoljni
Evropski poslanci nikakor niso navdušeni nad dogovorom evropskih voditeljev s Turčijo. Še najbolj spravljivi so sodeč po izjavah v sredinskih političnih skupinah, a tudi tam evropske voditelje opozarjajo, da ne bi smeli prelagati lastnega problema na Turčijo in si pri tem zatiskati oči pred kršitvami človekovih pravic.
Tudi slovenski evroposlanci niso navdušeni nad dogovori, jih pa sprejemajo in načeloma ocenjujejo kot nekakšen odraz politične realnosti. Kot je ocenil Lojze Peterle (EPP/NSi), v situacijah, v kakršni smo, pač vedno dobimo nek "možen dogovor" in ne ideala. To je bil "vrh v stiski", pravi Ivo Vajgl (Alde/DeSUS).
Tanja Fajon (S&D/SD) vztraja, da "ne smemo pristati na dogovor za vsako ceno, če Turčija ne bo zagotavljala varovanja človekovih pravic". Poleg tega "mora biti kakršenkoli dogovor o izmenjavi beguncev s Turčijo v skladu z mednarodnimi zavezami o človekovih pravicah", približevanja Turčije EU pa nikakor ne smemo povezovati z reševanjem begunske krize, saj gre za ločena in neodvisna procesa.
Milan Zver (EPP/SDS) medtem ocenjuje, da je cena za dogovor s Turčijo velika. "Včeraj Turčiji nismo zagotovili le precej dodatnega denarja in druge pomoči, ampak smo ji močno odprli vrata pri njenem vključevanju v EU, čeprav to nima ničesar opraviti z migrantsko krizo. Turška politika je začutila stisko EU in jo izsiljevala," je dejal Zver in dodal, da Turčija begunsko krizo izkorišča za izboljšanje svojega pogajalskega položaja. "Tako se partner ne obnaša. Izsiljevanje bremeni ta dogovor, njegovo verodostojnost in iskrenost ter pod vprašanje postavlja vprašanje prihodnjega sodelovanja med Evropsko unijo in Turčijo," je še dodal Zver.
KOMENTARJI (186)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.