Predlog je bil del zakona o volilni reformi, nanašal pa se je na zvezne volitve. Hatch in Reid sta menila, da je oseba, ki je pošteno odsedela kazen, plačala svoj dolg do družbe in bi si zaslužila enakopravnost, vključno z volilno pravico. Večina kolegov ni bila takšnega mnenja in je glasovala proti. Ameriške zvezne države to vprašanje različno obravnavajo. V 32 ameriških zveznih državah nekdanji zaporniki znova dobijo volilno pravico, devet zveznih držav jim jo odvzame dosmrtno, sedem jih ima različne omejitve, Maine in Vermont pa tudi zapornikom dopuščata udeležbo na volitvah.
Amerika ne želi "teroristov" z volilni pravico
Večje presenečenje kot večinsko glasovanje proti pa je 31 senatorjev, ki so si upali glasovati za. V ZDA je resno kazensko reformo skoraj nemogoče izvesti. V primeru, da politik glasuje za reformo, v javnosti dobi oznako, da je popustljiv do zločincev, kar ga lahko stane ponovne izvolitve. Njegovi nasprotniki bodo tako poceni darilo zlahka izkoristili in volilce prestrašili, da bodo s takim politikom v kongresu ulice kmalu polne zločincev, četudi je morda glasoval le za izboljšanje zaporniške hrane.
Republikanec iz Alabame Jeff Sessions je to potrdil že med razpravo v senatu, ko je dejal, da volilnega procesa ne bodo izboljšali, če bodo vanj spustili kup zločincev. Konservativni senator Mitch McConnell iz Kentuckyja se je vprašal ali si Amerika želi videti teroriste na volitvah in se vprašal ali se bo nazadnje še zgodilo, da bodo zaporniki glasovali o svojem šerifu. Za McConnella je z obsodbo za kaznivo dejanje nepreklicno konec človekove volilne pravice.
