Poslanci druge največje kosovske stranke, Demokratične stranke Kosova, ki jo vodi Hashim Thaqi, so že kmalu po začetku protestno zapustili zasedanje, češ da njihovi predlogi niso upoštevani. Stranka je predlagala, naj bi izvolili predsedstvo skupščine šele po celovitem dogovoru o koaliciji. Z odhodom iz dvorane so poslanci PDK tudi protestirali, ker na ustanovno sejo niso povabili družine umrlega ustanovitelja Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Adema Jasharija.
Kljub temu predlogu je skupščina, ki jo začasno vodi Hans Haekkerup, guverner ZN na Kosovu, nadaljevala z izvolitvijo članov predsedstva. Po izvolitvi Nexhata Dacija za predsednika parlamenta pa so se v dvorano vrnili tudi poslanci PDK. Nexhat Daci je profesor kemije, prihaja pa iz vrst Demokratske lige Kosova (LDK) Ibrahima Rugove. Poslanci so ob predsedniku parlamenta izvolili še štiri člane predsedstva. To so Fatmir Sejdiu iz DSK, Gojko Savić in Oliver Ivanović iz koalicije Vrnitev ter predstavnik stranke manjšinske skupnosti.
Zasedanje so prekinili potem, ko je Hashim Thaqi, vodja Demokratske stranke (PDK), obtožil vodjo civilne misije na Kosovu Hansa Haekkerupa, da je kršil človekove pravice, ko poslancu njegove stanke Fatmiru Limaju ni dovolil govoriti. Thaqiju so nato izključili mikrofon, Daci pa ga je opozoril, da žali Haekkerupa. Zatem je Rugova zapustil poslopje parlamenta, sledili pa so mu vsi poslanci. Daci je pred tem napovedal nadaljevanje zasedanja za četrtek, 13. decembra.
V četrtek naj bi glasovali tudi o predsedniku Kosova, največ možnosti za ta položaj pa pripisujejo zmernemu politiku in predsedniku najmočnejše stranke Demokratske lige Kosova (LDK) Ibrahimu Rugovi.
"Zgodovinski dan za Kosovo"
Vodja misije ZN na Kosovu Hans Haekkerup je v otvoritvenem govoru povedal: "Gre za zgodovinski dan za Kosovo. Prvič v zgodovini sodelujemo pri zasedanju resnično na demokratični način izbranega parlamenta." Haekkerup je poslancem tudi prenesel sporočilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, ki je poudaril, da imajo kosovski poslanci "posebno nalogo, da premostijo preteklost in vzpostavijo kulturo politične strpnosti in konstruktivnega kompromisa".
Skupščina naj bi omogočila soobstoj med večinskimi Albanci in manjšinskimi Srbi, predvsem pa posebno avtonomijo Kosova v ZRJ pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Trije albanski politični voditelji, Ibrahim Rugova, Hashim Taqi in Ramus Hajradinaj se doslej niti po treh sestankih niso uspeli dogovoriti o koaliciji. Poslanec srbske Koalicije "Povratak" Oliver Ivanović je izjavil, da od današnjega zasedanja ni bilo pričakovati veliko. "Šele po koalicijskem dogovoru albanskih strank lahko pričakujemo reševanje nekaterih bistvenih vprašanj", je dejal Ivanović, ki je eden od dveh srbskih članov predsedstva skupščine. Po njegovem bo predsedstvo sčasoma dobilo okvir dela. Poleg priprav na delo parlamenta bo imelo predsedstvo tudi zunanjepolitične naloge. Prvo zasedanje 120-članske skupščine spremljajo strogi varnostni ukrepi.
V novem parlamentu ima največ poslancev Demokratska liga Kosova (LDK) Ibrahima Rugove, ki je na volitvah 17. novembra dobila 47 od 120 mandatov. Demokratska stranka (PDK) Hashima Thaqija ima 26 poslancev, srbska koalicija Vrnitev 22, Zveza za prihodnost Kosova (AAK) pa osem poslancev. Demokratična liga Kosova Ibrahima Rugove pa bo potreboval dodatno podporo, da bi bil Rugova izvoljen za predsednika in sestavil večinsko vlado.
ZN si pridržujejo možnost veta
Kosovo je prišlo pod administracijo ZN junija 1999, po 11 tednih Natovih napadov, ki je ustavilo srbsko vojaško agresijo proti Albancem na Kosovu. Parlament bo imel triletni mandat, izvolil pa bo sedemčlansko predsedstvo, v katerem bodo en sedež imeli tudi pripadniki manjšin na Kosovu. Na zasedanjih naj bi bila enakopravna uradna jezika albanščina in srbščina, poslanci iz vrst drugih etničnih manjšin pa naj bi prav tako imeli pravico uporabljati svoj jezik. Parlament, ki so ga na Kosovu dobili po 13 letih, bo tretja veja oblasti ob boku predstavnikov ZN in zveze NATO. Misija ZN na Kosovu (UNMIK) si je pridržala pravico veta na odločitve, parlament pa tudi nima pravice razpravljati o spornih zadevah, kot je recimo dokončni status Kosova.