Po načrtih danskega predsedstva naj bi vrh EU še nocoj našel skupen jezik o dokončni finančni ponudbi deseterici kandidatk, nato pa s prihodnjimi članicami finančne pogoje njihovega vstopa v EU dorekel v petek. Ker je denar občutljiva tema, pa bi se vrh znal tudi zavleči.
Pogajanja naj bi v Koebenhavnu končali Slovenija, Madžarska, Poljska, Češka, Estonija, Ciper, Malta, Slovaška, Litva in Latvija, ki naj bi polnopravne članice unije postale v letu 2004. Vrh naj bi Bolgariji in Romuniji izrazil vso podporo, da dosežeta ciljni datum vstopa v EU, leto 2007, izrekel pa naj bi se tudi o turškem vključevanju v povezavo. Turčija je edina kandidatka, ki se o članstvu ne pogaja. Od EU v Koebenhavnu pričakuje, da bo določila datum začetka pogajalskega procesa, na kar unijo med drugim močno pozivajo tudi ZDA.
Rasmussen:"Denarja ni več!"
Predsedujoči Evropski uniji, danski premier Anders Fogh Rasmussen, je države kandidatke tik pred začetkom vrhunskega zasedanja v Koebenhavnu pozval k političnemu realizmu in pripravljenosti na sprejemanje kompromisov v sklepni fazi pristopnih pogajanj. In jih opozoril na tveganje: "Države kandidatke, ki na vrhu ne bodo pripravljene skleniti pogovorov, tvegajo, da bo njihov vstop v povezavo odložen za več let, morda do leta 2007. To je najverjetnejši scenarij, če pogajanja ne bodo sklenjena".
"Kompromisni svežnji, ki jih je kot podlago za sklenitev pogajanj z desetimi kandidatkami pripravilo predsedstvo, so dober temelj za dogovor. Države članice so nakazale, da so te svežnji že skrajna ponudba, morda celo preveč velikodušna. Nocoj bom kljub temu skušal dobiti podporo za te pakete, v petek pa upam, da jih bodo sprejele tudi države kandidatke," je nadaljeval. "Širitev še vedno ni dobljena in še lahko skrenemo s poti. Ne tvegajmo tega, kajti koristi od nje bomo imeli vsi," je še poudaril Rasmussen.
Da lahko kandidatke še upajo na izboljšanje finančne ponudbe s strani petnajsterice, Rasmussen ni nakazal. "Denarja nimamo več," je dejal. "Upam, da bo dogovore moč skleniti na podlagi kompromisnih svežnjev. Že v teh smo ugodili številnim željam". "Močno upam, da bo moč skleniti pogovore z vsemi desetimi državami, tudi s Poljsko, in zelo bom obžaloval, če katera na dogovor ne bo mogla pristati. Toda velja načelo diferenciacije - EU bo sklenila pogovore le s pripravljenimi državami, te ne smejo čakati."
Rasmussen je sicer še napovedal, da bo petnajsterica na vrhu podprla tudi prizadevanja dveh kandidatk, ki sta iz prvega kroga širitve izpadli, Bolgarije in Romunije, da v povezavo vstopita leta 2007. Močan signal pa lahko pričakuje tudi Turčija, trinajsta kandidatka za članstvo, ki se kot edina z EU še ne pogaja. Kaj natančno se obeta državi, ki si za začetek pogajanj močno prizadeva, pa ni povedal. "Svoj predlog bom še nocoj predstavil kolegom. Čeprav močno zagovarjam preglednost in jasnost, pa je to stvar, ki jo moram najprej predložiti njim," je še dejal.
Poljska grozi EU
Poljska, največja država kandidatka za vstop v Evropsko unijo, od Velike Britanije zahteva, naj se ta odreče povračilnim izplačilom, ki letno znašajo tri milijarde evrov, in ta denar nameni širitvi unije, na spletnih straneh poroča britanski časnik The Independent. Pred današnjim začetkom vrhunskega zasedanja EU v Koebenhavnu je poljski kmetijski minister Jaroslaw Kalinowski dejal, da odnosov med Poljsko in EU sploh ne more označiti za pogajanja, saj naj bi po njegovem prepričanju Evropska unija Poljsko silila v sprejem svojih zahtev. Če minimalnih zahtev Poljska ne bo dosegla, bo rekla "ne" evropskim integracijam, je še povedal Kalinowski.
Optimizem pred začetkom pogajanj o Cipru
Posebni ameriški odposlanec za Ciper Tom Weston in predsedujoči EU, danski premier Anders Fogh Rasmussen sta izrazila optimizem o možnosti, da bi ciprski Grki in Turki na pogajanjih v Koebenhavnu dosegli soglasje o ponovni združitvi razdeljenega otoka.
Rasmussen je na pobudo Kofija Anana pristal, da bodo vzporedno z vrhom EU v danski prestolnici tekla pogajanja o reševanju na grški in turški del razdeljenega otoka. Rasmussen je pri tem izpostavil, da pogajanja glede Cipra niso neposredno povezana s širitvenimi pogajanji.
Kakšna bo usoda Bolgarije, Romunije in Turčije?
Vrh pa se sicer ne bo ukvarjal le z naslednjim valom širitve, temveč naj bi konkretneje začrtal pot v EU tudi Bolgariji in Romuniji, ki sta iz prvega kroga izpadli, vendar si zdaj prizadevata za vstop v povezavo leta 2007. Petnajsterica se bo morala odločiti tudi, kaj ponuditi Turčiji, najstarejši prosilki za članstvo in več let tudi kandidatki, ki pa se o vstopu še ne pogaja.
Zaradi napovedi množičnih demonstracij, so močno poostrili varnostne ukrepe, saj se oblasti bojijo, da bi lahko prišlo do nasilja. Za varnost naj bi poskrbelo 6.000 policistov, kar je skoraj polovica vseh policijskih sil v državi.
