Izraelski obrambni minister Šaul Mofaz je zamrznil načrte o predaji nadzora Zahodnega brega na Palestince. "V vsej naši želji, da bi napredovali s procesom, ki smo mu zavezani, ne moremo nadaljevati in biti neprizadeti ob morilskih aktivnostih terorističnih organizacij," je dejal Mofaz, ki se je sešel na nujnem srečanju s sodelavci. Do kdaj naj bi zamrznitev trajala, še ni znano.
Poleg tega je Mofaz krivdo za petkov napad pripisal Siriji, vendar pa severni sosedi ni neposredno zagrozil s povračilnimi ukrepi. Pri tem je dodal, da bodo v prihodnjih dneh v tujino napotili obrambne predstavnike, ki naj bi v diplomatski ofenzivi predstavili izraelske obtožbe na račun Damaska. "Obrambni minister meni, da sta Sirija in Islamski džihad tista, ki stojita za morilskim napadom v Tel Avivu," je navedeno v ministrovem sporočilu za javnost. Sirija je obtožbe že zanikala.
Napad izvedlo gibanje Islamski džihad
Odgovornost za napad naj bi prevzelo skrajno gibanje Islamski džihad, ki naj bi hkrati sporočilo, da prekinja premirje. Kot je v telefonskem pogovoru iz Libanona dejal vodja skupine, ki se je predstavil z imenom Abu Tarek, se je enomesečno obdobje miru, s katerim so se dogovorili s palestinskim oblastmi, "končalo". "Izrael ni bil zavezan miru. To je glavni razlog za to operacijo. Dokler bo prihajalo do kršitev z druge (izraelske) strani, bo do kršitev prihajalo tudi na naši strani," je dejal Tarek.
Medtem je izraelski radio poročal, da je skupina na videoposnetku, ki so ga prejeli popoldan, napadla tudi palestinske oblasti. Kot so prepričani, bo usoda slednjih enaka usodi vojske Južnega Libanona - gre za proizraelsko milico, ki je razpadla potem, ko je Izrael končal zasedbo južnega Libanona leta 2000.
Islamski džihad je pred tem zanikal obtožbe o odgovornosti za atentat, ki naj bi jo domnevno priznal v anonimnem telefonskem klicu.
Iskanje krivca
Pred tem so palestinski viri za napad obtožili skrajno libanonsko gibanje Hezbolah, ki pa je obtožbe odločno zanikalo. Ob tem je poudarilo, da so namigovanja na njihovo krivdo le provokacije izraelske strani.
Hezbolah, ki ga podpira Iran, naj bi namreč v zadnjih tednih okrepil napore, da bi onemogočil prekinitev ognja, ki sta jo v začetku meseca na srečanju v Egiptu dosegla izraelski premier Ariel Šaron in palestinski predsednik Mahmud Abas. Abas je poudaril, da palestinske oblasti ne bodo stale križem rok ob "takšnih sabotažah" prizadevanj za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu.
V napadu umrlo pet oseb
V samomorilskem napadu pred nekim nočnim klubom v Tel Avivu je umrlo najmanj pet oseb, med njimi tudi samomorilski napadalec, 53 – predvsem mladih - pa je bilo ranjenih.
Napad ne koristi mirovnim pogajanjem
Z napadom se razmere na Bližnjem vzhodu ponovno zaostrujejo, saj izraelska vlada ocenjuje, da palestinske oblasti pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Abasa niso uspele ustaviti nasilja.
Palestinski predsednik je pred srečanjem s predstavniki varnostnih sil, od katerih je zahteval, da izsledijo in kaznujejo odgovorne, dejal, da je pri preiskavi dogodka pripravljen sodelovati tudi z Izraelom.
Izraelski premier Šaron pa naj bi se sestal s predstavniki izraelskih varnostnih organov, da bi se z njimi dogovoril glede nadaljnjih ukrepov. Izraelske varnostne sile, so zagotovile, da se bo Izrael branil pred terorizmom, vendar bodo njihovi ukrepi podrejeni mirovnemu procesu.
Svet obsoja napad
Dogodek je ostro obsodila tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je prav tako poudarila, da je nujno, da palestinski voditelji zagotovijo "takojšnje in verodostojne" korake pri odkrivanju odgovornih.
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je od Palestincev prav tako zahteval "naj primejo in sodijo odgovornim za atentat", obenem pa je obe strani pozval, naj na podležeta "igri teroristov" oziroma naj se odzoveta "na način, ki ne bo ogrozil napredka zadnjih tednov". Ob tem je Solana še poudaril, da morajo palestinske avtonomne oblasti "sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečili ponovitev takšnih dejanj in nevtralizirali tiste skupine in posameznike, ki se še vedno zatekajo k nasilju".
Podoben poziv je na palestinsko stran naslovila tudi Rusija, ki je ostro obsodila atentat. "Pomembno je, da nasprotnikom mirovnega procesa ne dovolimo, da bi uničili prve žarke upanja o boljši prihodnosti za Palestince in Izraelce," je v sporočilu za javnost zapisalo rusko zunanje ministrstvo.
Napad sta ostro obsodili tudi nemška in francoska vlada. Nemški zunanji minister Joschka Fischer je ob tem obe strani pozval k zmernosti, v Parizu pa so se zavzeli za nadaljevanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
Španska vlada je ocenila, da napad ne sme omajati upanja za mir, hkrati pa najostreje obsodila "brutalno teroristično dejanje". Napad je obsodila tudi Italija.
