Tujina

Zamrznitev nepravična?

Ankara, 12. 12. 2006 10.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
1

Odnosi med EU in Turčijo so po delni zamrznitvi pristopnih pogajanj pred težko preizkušnjo, meni turški premier Erdogan.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan
Turški premier Recep Tayyip Erdogan FOTO: Reuters

Po mnenju turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana je odločitev o delni zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ki so jo v ponedeljek sprejeli zunanji ministri držav članic Evropske unije, "nepravična". Odnosi med unijo in Turčijo so sedaj pred težko preizkušnjo, a ne glede na to bo turška vlada "z enako odločnostjo" nadaljevala proces sprejemanja reform, s katerimi bo država dosegla evropsko raven, je zatrdil Erdogan.

"Ta odločitev kljub vsem dobrim namenom pomeni nepravično obravnavanje Turčije," je izjavil Erdogan. S tem se je odzval na dogovor zunanjih ministrov na srečanju v Bruslju, po katerem je unija zamrznila osem od skupno 35 poglavij v pristopnih pogajanjih s Turčijo.

Pogajanja o osmih poglavjih - prostem pretoku blaga, pravici do ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev, finančnih storitvah, kmetijstvu in razvoju podeželja, ribištvu, prometu, carinski uniji in zunanjih odnosih - so tako "na hladnem", vse dokler Turčija s Ciprom ne razreši carinskega vprašanja, medtem ko se lahko pogajanja o drugih poglavjih nadaljujejo, ne morejo pa se zapreti, dokler Turčija ne izpolni omenjenega pogoja.

Kot je še povedal, dogovor zunanjih ministrov "ne odraža ravni odnosov, ki so se do sedaj razvili med unijo in Turčijo". Erdogan meni tudi, da je delna zamrznitev pogajanj v nasprotju s ciljem, ki sta ga Turčija in EU opredelili skupaj.

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana (levo), finski zunanji minister Erkki Tuomioja (na sredini) in evropski komisar za širitev Olli Rehn na srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana (levo), finski zunanji minister Erkki Tuomioja (na sredini) in evropski komisar za širitev Olli Rehn na srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju FOTO: Reuters


Ministri so se za delno zamrznitev odločili zato, ker Turčija še vedno ni izpolnila obveznosti, določene v protokolu iz Ankare, ki ga je v zameno za začetek pristopnih pogajanj podpisala julija 2005 - svojo carinsko unijo s povezavo bi morala razširiti na vseh deset novih članic, torej tudi na Ciper. Slednjemu bi morala omogočiti dostop do svojih letališč in pristanišč, vendar pa tega ne namerava storiti, dokler ne bo unija odpravila gospodarske osamitve severnega turškega dela Cipra.

Erdogan se je dotaknil tudi tega vprašanja, pri čemer je obtožil unijo, da ni izpolnila svojih obljub. Spomnil je, da je večina ciprskih Grkov na referendumu aprila 2004 glasovala proti načrtu Združenih narodov o združitvi severnega in južnega dela Cipra, medtem ko so turški prebivalci tega otoka predlog množično podprli. Južni grški del Cipra je nato maja istega leta vstopil v unijo.

Finsko predsedstvo EU je po sestanku zunanjih ministrov v Bruslju sporočilo, da povsem podpira prizadevanja ZN za obnovitev pogajanj za rešitev ciprskega vprašanja. Obenem je pozvalo tako turško kot grško skupnost na otoku, da konstruktivno sodelujeta v teh pogovorih.

Na predlog Evropske komisije je Unija zamrznila osem pristopnih pogajanj
Na predlog Evropske komisije je Unija zamrznila osem pristopnih pogajanj FOTO: Reuters


Zadovoljni z jasnim sporočilom Unije

Vladi Grčije in Cipra sta zadovoljni z odločitvijo zunanjih ministrov Unije. "Pomembno je, da petindvajseterica pošilja Ankari enotno in jasno sporočilo," je povedala grška zunanja ministrica Dora Bakojanis.

Tako kot njen ciprski kolega Giorgos Lilikas je pozdravila predvsem dogovor o letnem preverjanju turškega izpolnjevanja pogojev za članstvo. "Gre za revizijski mehanizem, s katerim bomo izvajali nadzor nad Turčijo do leta 2009," je pojasnila Bakojanisova. "Dobili smo, kar smo hoteli: letno preverjanje napredovanja turškega prilagajanja," pa je dejal Lilikas.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Adolph
13. 12. 2006 11.39
Turki naj ostanejo z njihovimi dzamijami na bosporju.In z njimi tudi slovenski vladarji ki hocejo vcentru Ljubljane eno dzamijo.Ali lahko katoliki v Ankari postavijo samo eno kapelico?