Severnokorejski državni dnevnik Rodong Sinmun se je danes znesel nad ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ker je užalil njihovega voditelja Kim Džong Una. Zaradi tega zanj zahtevajo smrtno kazen. Označili pa so ga tudi za strahopetca, ker "si ni upal" ogledati demilitariziranega območja na meji med obema Korejama.
Časnik, ki ga ureja severnokorejska komunistična partija, je Trumpu in njegovemu obisku Južne Koreje in Japonske prejšnji teden posvetil glavni komentar.
Trump je sicer svojo azijsko turnejo po petih državah namenil predvsem iskanju in utrjevanju podpore proti severnokorejskim ambicijam razvoja jedrskega orožja in raketne tehnologije.
A časnik je Trump očitno najbolj ujezil z ocenami, da v Severni Koreji vlada "kruti režim". "Najhujši zločin, za katerega mu ni mogoče nikoli oprostiti, je ta, da si je drznil zlobno žaliti dostojanstvo našega vrhovnega vodstva," so zapisali v časniku.
"Moral bi vedeti, da je zgolj gnusen kriminalec, ki ga je korejsko ljudstvo obsodilo na smrt," so še dodali v časniku.
Izmenjava trdih besed, žaljivk in groženj z vojaškim napadom med Washingtonom in Pjongjangom je po vrnitvi Trumpa iz azijske turneje dobila nov nivo, ko je ameriški predsednik namignil, da je severnokorejski voditelj "majhen in debel". "Zakaj bi me Kim Džong Un žalil, da sem 'star', če jaz za njega ne bi NIKOLI rekel, da je 'majhen in debel'?" je tvitnil Trump.
Kim in njegovi predniki sicer v Severni Koreji uživajo skoraj božanski status. To se kaže v izjemni občutljivosti celotne države na kakršnokoli opazko proti režimu.
Ši pošilja posebnega odposlanca v Pjongjang
Kitajski predsednik Ši Džinping pošilja svojega posebnega odposlanca v Severno Korejo. Song Tao, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje znotraj centralnega komiteja, bo v Pjongjang odpotoval v petek.
Cilj diplomatske misije je v prvi vrsti obvestiti severnokorejsko vlado o sklepih 19. kongresa kitajske Komunistične partije. Na tem kongresu, ki je potekal oktobra, je bil Ši vnovič potrjen za voditelja Kitajske.
Čeprav to ni izrecno navedeno, pa do poti kitajskega posebnega odposlanca v Pjongjang prihaja tudi po obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Kitajskem prejšnji teden. V okviru tega obiska je Trump zaprosil Šija, naj okrepi pritisk na Pjongjang glede njegovega spornega programa razvoja jedrskega in raketnega orožja.
Zaradi Trumpovih nepredvidljivih izjav zaskrbljen že senat
Rožljanje z orožjem pa je že zaskrbelo tudi ameriški senat. Odbor ameriškega senata za mednarodno odnose je včeraj namreč razpravljal o pooblastilih predsednika ZDA za uporabo jedrskega orožja.
Senatorji so na seji, ki jo je sklical predsednik odbora in glasen Trumpov kritik Bob Corker, razpravljali o hipotetični odločitvi predsednika, da kot prvi sproži jedrski napad na nasprotnika.
"Skrbi nas, da je predsednik ZDA tako nestanoviten, da je njegov proces odločanja tako zblojen, da bi lahko ukazal napad z jedrskim orožjem, ki bi bil v velikem razkoraku z ameriškimi nacionalnimi varnostnimi interesi," je dejal demokrat Chris Murphy.
Senatorji in strokovnjaki, ki so sodelovali na zaslišanju, so se strinjali, da ima predsednik v primeru, da je jedrski napad v teku ali da je neizbežen, vsa pooblastila, da obrani državo v skladu z ameriško ustavo.
Samo predsednik lahko ukaže sprožitev jedrskega orožja. "Ko je ukaz enkrat izdan in potrjen, ga ni več mogoče preklicati," je opozoril Corker, ki je dejal, da je to prvo zaslišanje te vrste po letu 1976, ko je kongres nazadnje razpravljal o pooblastilih predsednika za uporabo jedrskega orožja.
Medtem ko so nekateri senatorji izražali bojazen, ker lahko Trump sam sproži jedrski napad, so strokovnjaki posvarili pred spreminjanjem zakonodaje, s čimer bi odločitve o uporabi jedrskega orožja razširili na nižje ravni.
"Če bi na nek način spremenili proces odločanja, zato ker ne zaupamo temu predsedniku, bi bil to obžalovanja vreden presedan," je dejal Brian McKeon, nekdanji podsekretar za obrambo v času Baracka Obame.
Eno od vprašanj, o katerem so razpravljali na seji, je bila definicija neizbežnega napada, ko je predsednik prepričan, da neka država predstavlja zadostno neposredno nevarnost, da bi ukazal preventivni jedrski napad.
Trije strokovnjaki so se strinjali, da ne obstaja natančna definicija, kaj pomeni "neizbežen". Po njihovem mnenju raketa na severnokorejskem izstrelišču tej definiciji morda ustreza, drugi scenariji pa niso tako jasni.
Robert Kehler, ki je vodil ameriško strateško poveljstvo v letih 2011-2013, je pri tem opozoril na osnovno vojaško navodilo: "Vojska mora izpolnjevati zakonite ukaze, ni pa ji treba izpolnjevati nezakonitih ukazov."
Upokojeni general letalskih sil Kehler je na vprašanje, kaj je zakonit ukaz, odgovoril, da se vojaška načela o nujnosti in sorazmernosti nanašajo tudi na odločitve o jedrskem orožju.
Na vprašanje, kaj bi naredil, če bi ugotovil, da je predsednikov ukaz nezakonit, je Kehler okleval z odgovorom. "Ne vem točno. Tu nastopi človeški dejavnik."
McKeon je dejal, da bi predsednik v takšnem primeru lahko zamenjal zadevnega poveljnika ali pa celo ministra za obrambo. "Toda v tem primeru bi imeli resno ustavno krizo," je dodal.
Nelagodje med nekaterimi republikanskimi senatorji je bilo očitno. "Naši nasprotniki nas opazujejo," je dejal Marco Rubio, ki je posvaril pred ukrepi, ki bi vzbujali dvome v pristojnosti ameriškega predsednika v času konflikta.
KOMENTARJI (127)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.